1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

UPADANJE LEDENIKOVOd ledeniškekrnice dočelne moreneLedeniki – dinamične tvorbe,ki spreminjajo Zemljino površinoBesedilo: Mateja Ferk in Miha Pavšek 1Vsak ljubitelj vzpetega sveta se na svoji gorniški poti prejko slej sreča z ledeniki, pred tem pa (praviloma …) vsajz osnovami gibanja v ledeniškem svetu in ledeniško vrvnotehniko. Čeprav že pred tem beremo, vidimo in izvemo marsikajo njih, pa je vse drugače, ko se srečamo z njimi v živo. Medvzponom na gorske vršace je vedno dovolj časa za razmišljanje,pa ne samo o tem, zakaj, s kom in s čim smo tam, temveč tudio nastanku in značilnostih ter dinamiki naravnih pojavov,ki nas obkrožajo. Eno od zanimivejših zgodb o gorskemsvetu nam pripovedujejo ledeniki, in to vse od dolinskegaparkirišča pa do znamenja na vrhu gore. Njihova zgodba paje v resnici ravno obrnjena, saj se prične tam, kjer je naša šelemalo čez polovico, v krnicah pod visokogorskimi vršaci …Ledene dobeLedeni pokrovi in ledeniki prekrivajookoli desetino površja našega planetain zadržujejo približno več kot 30milijonov km 3 sladke vode, kar je okolitri četrtine vse sladke vode na Zemlji.V preteklih geoloških dobah je obsegpoledenelega površja precej nihal.V zemeljski zgodovini so strokovnjakido sedaj prepoznali vsaj pet večjihledenih dob, najbolj znana in raziskanapa je zadnja oziroma najmlajša,kvartarna ledena doba. V njej se jezvrstila serija hladnejših obdobij,imenovanih glaciali ali stadiali, mednjimi pa so bila toplejša obdobja, imenovanainterglaciali ali interstadiali.V preteklosti so omenjali zgoljštiri ohladitvene faze, imenovanepo rečicah na severnem obrobju Alp(Mindel, Günz, Riss in Würm), danes1Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.|10| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012pa vemo, da je bilo teh obdobij precejveč. Trenutno smo v obdobju interglaciala,imenovanega holocen, ki se jezačel pred okoli 10.000 leti, še zmerajpa v kvartarni dobi. Nenehno prostorskoširjenje in krčenje obsega poledenitvesta z odnašanjem kamninskegagradiva z enih ter odlaganjem tegamateriala na drugih območjih izrazitopreoblikovala velik del površja. Zaradivelikosti, raznolikosti in slikovitostiteh oblik spadajo ledeni pokrovi inledeniki ter ledeniško preoblikovanepokrajine med najzanimivejše naZemlji. Ker gre v največji meri zavzpeti svet, so ta območja deležnapogostega obiska najrazličnejšihobiskovalcev gora.Raznolikost ledenikovGlede na geografsko pojavljanjeločimo dva osnovna tipa poledenitve:celinsko (ledeniški pokroviLedenik Baltoro v Karakorumu jenajvečji na svetu. Foto: Marko Prezeljprekrivajo zlasti celino in niso podmočnim vplivom oblikovanostipodlage) ter alpsko poledenitev(ledeniki nastanejo v gorskihobmočjih, od koder se v nižinestekajo po dolinah). Gledano z vidikajugovzhodne Evrope lahko določimoše tretji, to je dinarski tip poledenitve(na dinarskih kraških planotah so bilioblikovani zlasti ledeniški pokrovi inkrniški ledeniki, v nižje predele pa sose spuščali odtočni ledeniki).V pleistocenu sta bila na območjuSlovenije razvita alpski (Julijske Alpe,Karavanke, Kamniško-SavinjskeAlpe in Pohorje) ter dinarski tip poledenitve(Snežnik, Trnovski gozd).Oblika ali morfologija posameznihledenikov sta odvisni od lokalnih