[PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE] > >Izlet na dan carinikovCariniki na HradčanihFoto: Nada KarničnikVzdušje v avtobusu je bilo veselo in radoživo, saj smo se podolgem času spet srečali s sodelavci, ki so še vedno mejaši,le da sedaj na meji s Hrvaško.Nočna vožnja čez Avstrijo proti Češki, z nekajkratnimi postankiin razgibavanji do šankov in nazaj, je minila, kot bipihnil. Toliko smo si imeli povedati, da smo zaspali šele protijutru. Že v zgodnjih jutranjih urah smo bili pripravljeni naogled več kot tisoč let stare prestolnice, mesta Praga. V temstarem mestu je najimenitnejši Staromestni trg z veličastnomestno hišo in njeno astronomsko uro iz 15. stoletja, sspomenikom Jana Husa in mnogimi drugimi pomembnimipalačami in cerkvami, ki so vse bleščeče okrašene.Vaclavske namesti so kraj, kjer mestno srce najmočneje utripa.Tam pod konjem, kipom sv. Vaclava, prvega češkega kralja,je izhodiščna točka za priljubljeno zbirališče, sprehajališče innakupovalni prostor, kjer smo tudi mi pustili nekaj kronic.7. oktobra <strong>2005</strong> smo cariniki namesto vjutranjih urah, kot je to običajno, krenilina pot izpred Carinskega urada Dravogradže zvečer ob 22. uri. V CU Dravograd nasje zgolj za peščico, zato smo se v Mariborupridružili večji skupini, saj se izletu, ki gaje organiziral sindikat Carinskega uradaDravograd in je bil namenjen praznovanjudneva carinikov, nismo hoteli odreči.Sledil je ogled legendarnih Hradčanov, velikega grajskegakompleksa z bogato zgodovino, čudovite stolnice sv. Vida,kraljeve palače, kjer so že od nekdaj domovali češki kralji,in arhitekturno zanimivega Plečnikovega vrta. Sledilo je velikopričakovanje in ogled Zlate uličke, kjer nobena hiška nivišja od dveh metov, a je vsaka posebej svojevrsten zaklad.V njih najdeš rokodelske izdelke, nakit, obleke, steklo, les,kovino, kič in umetnine.Najbolj pa se nam je vtisnil v spomin Karlov most (1367), kije okrašen s kipi svetnikov, med njimi tudi Svetega Janeza Nepomuka,ki so ga prav s tega mostu vrgli v Vltavo. Na mostuje nepopisen vrvež številnih umetnikov, glasbenikov, slikarjev,trgovcev, obiskovalcev, popotnikov, na naš dan carinikov pa jebilo veliko tudi nizozemskih nogometnih navijačev.Prvi dan se je zaključil z večerjo v stari češki pivnici in pokušinopravega češkega piva. Noč je hitro minila v prostornemZlata uličkaFoto: Nada KarničnikUtrip Karlovega mostuFoto: Igor Švarc24 | CARINA.SI
[PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE]hotelskem kompleksu in že smo se usmerili proti domu. Postanekje bil namenjen ogledu moravske prestolnice, mestaBrna. Seznanili smose s tam delujočimbiologom, sicer avstrijskimmenihom ingenetikom GregorjemJohannom Mendlom,rojenim leta 1822, kije raziskoval dedovanjein s križanjemraznih vrst graha infižola odkril zakonitostigenetike. Mestnojedro nas je povsem očaralo zaradi številnih izjemnih arhitekturnihstvaritev in zgodovinskih legend. Zgodbica o požrešnemzmaju in žrtvovanih devicah je še posebno živa, sajnas v brnski mestni hiši nanjo spominja velikanski nagačenkrokodil.In že smo se morali, polni vtisov, vrniti na naš humorističništirikolesnik. Za dobro voljo smo poskrbeli predvsemcariniki, konkurenco našemu Maksiju pa je delala še ena,rosno mlada damica. Nikakor nam ni bilo žal, da smo kljubmajhnemu številu udeležencev izvedli poučno in družabnopopotovanje, kakršnih je v tem hitrem življenju vse premalo.Nada Grum, CU DravogradPožrešni zmajFoto: Nada KarničnikV stilu podelitve nagrad, pogovora in druženjaV Carinskem uradu Celje smo letos praznovali dan carinikov vhotelu Žonta v Šentjurju. Podelili smo priznanja sodelavcem,predstavili delovanje lokalnega carinskega radia in se zupokojenimi sodelavci pogovarjali o minulih časih.Direktor celjskega urada Franc Turnšekje sodelavcem podelil jubilejne nagrade,na vprašanje, kako ocenjuje delo v CUCelje po vzpostavitvi meje s Hrvaškoleta 1991 pa je odgovoril: »To je bilo prelomnoleto, saj do takrat naša carinarnicani imela nobenih izkušenj z mejnoproblematiko. Je pa res, da smo s prevzemommeje postali prava carinarnica, inres je tudi, da se nam leta 1991 storjenanapaka, ker smo zaradi neizkušenostikadrovali premalo delavcev, maščuje šesedaj. Kljub vsemu lahko trdim, da smoprva carinarnica oziroma sedaj carinskiurad, ki se je najbolj približal zahtevamgospodarstva. Imamo 35 podjetij, s katerimiposlujemo po sistemu elektronskeizmenjave podatkov, in še 38 podjetij, kiimajo druge poenostavitve. Tudi po 1.maju 2004 smo obdržali 50 % prometa,čeprav smo predvidevali, da nam ga boostalo le 25 %, in mogoče smo zaraditega ob vstopu <strong>Slovenije</strong> v EU prepustilipreveč kadra drugim organom. Največjiorganizacijski problem oziroma težavopa smo imeli, ker smo prevzeli večještevilo delavcev drugih uradov: iz Maribora,Murske Sobote in Dravograda.Tudi to smo uspešno uredili. Mislim,da smo po prihodu delavcev iz drugihuradov zdaj dobra ekipa, saj GCU šesedaj rešuje svoje kadrovske problemes celjskimi sodelavci.«Po predvidevanjih naj bi že v nekajletih k EU pristopila tudi Hrvaška.Kako bo to vplivalo na carinsko službov prihodnosti, direktor pojasnjuje:»Težko vprašanje. Sem mnenja, dado naslednje širitve EU oziroma dopristopa Hrvaške ne bo večjih sprememb.Rezultati komisije, ki sedajugotavlja obremenjenost uradov, pabodo verjetno zopet zahtevali manjšereorganizacijske spremembe.«Celjski urad je dobil carinski radio,vendar samo za nekaj ur. Informativnooddajo so morali udeleženci poslušatikar na praznovanju v hotelu, saj jezmanjkalo časa za tonsko montažo. Priporočilih so objavili mnogo pikantnihpodrobnosti iz življenja in dela nekaterihcarinikov, ki so bili v preteklemobdobju precej izpostavljeni.Takšna praznovanja so priložnost zasrečanja in pogovore z upokojenimisodelavci. Nekdanja uslužbenka CarinarniceCelje Mira Kajba se spominja:»Pogrešam stare čase, ko sem bila zaposlenav Carinarnici Celje. Sodelavcismo bili dobra in uspešna ekipa in slišim,da je tako še danes, kljub velikimspremembam v carinski službi v zadnjemčasu. Rada sem hodila v službo,tako da mi je po upokojitvi dolgo časanekaj manjkalo. Ampak kmalu sem senavadila tudi bolj umirjenega načinaživljenja. Rada pa se udeležim katereizmed zabav, ki jih pripravi CU Celje,in se z nekdanjimi sodelavci spomnim,kako je bilo pred nekaj leti.«Matjaž Črešnovar, Izpostava RogatecCARINA.SI | 25