Številka 1/305 - Cinkarna Celje

MI MED SEBOJEmiloveledeneskulpturePravi užitek je bilo v teh vročih dneh slišati za našega sodelavca Emila,ki izdeluje razne skulpture iz LEDU! Sicer ta poletni čas za kajzahtevnejšega ni ravno primeren, je pa seveda vse izvedljivo,ampak že sama misel na hlad, led … osvežitev!Po želji ljubiteljev rokometa, je Emil, za rokometno tekmo CeljePivovarna Laško – Flendsburg decembra 2006 izdelal kozoroga iz ledu,zaščitni znak celjskih rokometašev.Emil Govedič je pri nas zaposlen od leta1988 kot strojni mehanik. Najprej je delalv Remontni delavnici, od leta 1990 pa delav Operativnem vzdrževanju proizvodnjepigmenta Titanov dioksid. Svoje sedanjedelo jemlje kot svojevrsten izziv. Predpričetkom delovnega časa nikoli ne ve kajga čaka, srečuje se z raznimi novostmi, sajse je Titanov dioksid zelo moderniziral inmarsikaj nepričakovanega pri svojem deluje tudi že doživel. Zase pravi, da je zelodinamičen. Njegovo delo pa zahteva ustreznosodelovanje s sodelavci v ekipi, kakor tudisodelovanje s sodelavci na Titanovemdioksidu. Z medsebojnim sodelovanjemje načeloma zadovoljen, želel bi samo šeboljšo komunikacijo in razširjenost potrebnihinformacij od vseh služb, da bi delovali kotena celota in je delo potem opravljeno vzadovoljstvo vseh nas zaposlenih.Sicer pa Emil ponosno pove, da je potomec»starih Cinkarnarjev«, saj so bili pri naszaposleni njegov oče in trije strici, vsi doupokojitve, sedaj pa je tu zaposlena šenjegova sestra Marta in dva bratranca.Emil je že v osnovni šoli zelo rad risal,izdeloval kipce, celo nagrajen je bil naUniverzi v Mariboru za sliko Dodajmo letomživljenje, ampak do ureditve družinskegaživljenja (gradnja doma) ni našel časa zase.Po nekem naključju mu je v pravem trenutkuprijatelj podal idejo, da bi se preizkusil vizdelovanju ledenih skulptur. Ponudbo jetakoj zgrabil za roge in po nekaj uspešnih, patudi neuspešnih poizkusih, ga je omenjenatehnika oblikovanja zaradi svojevrstnegamateriala popolnoma osvojila.Kako je sploh nastala ledena skulpturakozoroga? Najprej si je priskrbel »kocko« ledu,kristalno čisto, ki je tehtala 300 kg. Najtežjidel je priprava na izdelavo. Pri svojem delumora biti hiter, saj na kvaliteto dela zelo vplivatemperatura ledu, ki je okoli -5 °C. Pri sobnitemperaturi ga lahko obdeluje samo 2–3 urepotem pa nazaj v zmrzovalnik. Za obdelavoledu Emil zagrabi motorno žago in na juriš.Ja, prav ste prebrali. Najprej uporabi za groboobdelavo kar motorno žago. Pri svojem deluuporablja še cel kup raznih dlet, ročnih žag,pil, frezerjev, kar mu je pač najbolj pri roki,v tem kratkem času izdelave. Celo likalnik jezelo uporaben za gladenje in varjenje ledu.Kako pa led variš, sem debelo pogledal. Čistoenostavno, se je nasmehnil. Pri določenitemperaturi, dve ledeni plošči ali potrebna»varjenca« z likalnikom zravnaš pripravljenamesta in po določen času je izdelek »zvarjen«.Seveda Emil ni želel govoriti o podrobnostih,saj so to njegove male skrivnosti, ki si jih jepridobil z izkušnjami.Kako se je skulptura kozoroga sploh obdržalana tisti vroči rokometni tekmi v Celju?Ponovno nič posebnega. Najprej se morakozorog iz zmrzovalnika »ohladiti« za nekajčasa, da se mu stopi ivje in led postaneprozoren. Zanimivo pri taljenju skulpture jenjeno enakomerno taljenje in svojo oblikodrži, sicer zmanjšano, tudi do 8 ur. Sledipopolna preobrazba v vodo. Ampak Emilu ninič hudo pri duši, ko vidi svoj izdelek iz ledu, kise spreminja. V sebi čuti enkratnost dogodka,ki se ne more ponoviti.Največ skulptur naredi Emil zase, nekaj zaprijatelje in družbo, ob raznih slovesnostih inobletnicah, tudi v tem poletnem času, ko sizaželijo kakšne posebne ohladitve. Izdelal ježe veliko dekoracijskih posod za sadje, raznevaze in kipce.Emil zna že poklicno obdelovati kovino,spoznal je vse skrivnosti obdelave ledu, sedajsi pa želi spoznati še les, kar mu predstavljanov izziv. Verjamem, da se mu bo tudi les,pod njegovimi rokami, spremenil v nekajzanimivega.Zasebno je Emil zelo zadovoljen in srečen, sajse je z družino, ki mu pomeni največ, vselil vnovo hišo, z nekaj zemlje, kjer se sprehajatadva konja. Žena Andreja mu je v veliko oporo,kakor tudi Emil njej, saj Andreja kot trgovkadela izmensko in tudi ob nedeljah. Sinova Elvisin Denis sta njegov ponos. Oba sta nadarjenaglasbenika, tako da dobre volje med njiminikoli ne zmanjka. Ob večerih si velikokratzapojejo in zaigrajo, Elvis na harmoniko,Denis na klarinet in mlada nadobudnika žerazmišljata o svoji glasbeni zasedbi. Zanimivopa je, da sta sinova podedovala glasbenegene po Andrejinih starih starših, saj staramama še igra citre, stari oče pa je igral prigodbi na pihala.Ob današnji naglici, ko nihče nima več časa,se moramo zavedati, da ima dan že tisočletja24 ur. Samo od nas samih je odvisno kako siga razporedimo in porabimo. Vzemimo si častudi zase in svojo dušo, ob koncu razmišljanaš sodelavec Emil Govedič.Za vas je klepetalZoran SLATINEK24 Cinkarnar 1/305