Številka 1/305 - Cinkarna Celje

KULTURAPLANINCIIzšli dve pesniški zbirkiKonec lanskega in v začetkuletošnjega leta sta izšli, sfinančno podporo Svetadelavcev, kar dve pesniški zbirki,katerih avtorja sta cinkarnarjaZoran Pevec in Bojan Pevec.Prvi je zelo produktiven in uveljavljen pesnikv slovenskem prostoru Zoran Pevec, ki je vokviru Poetikonove lire v založbi ljubljanskeHiše poezije izdal zbirko z naslovom V nekitočki. Tudi tokrat, že petič, je izviren prisvojem snovanju poezije in kot zapiše IvanDobnik v spremni besedi: »…je pesnik, kividi, ne da bi odprl oči«. Pevčeva izvirnost jetudi v oklepajnem principu. V drugi spremnibesedi Ivo Stropnik zapiše, da je zbirka enažlahtnejših in preseže moderno pojmovanjeurbane poezije, ker ima med listi list, ki gamoraš znati slišati v njegovem odklepanju.Zares je vredno prebrati.V samozaložbi pa je izšla pesniška zbirkaBojana Pevca z naslovom Sprehodi. S poezijose spozna že zelo zgodaj, prve objave svojihpesmi zaznamuje že v osnovni šoli, v srednjišoli v samozaložbi izide zvezek njegovihdvajsetih pesmi Pesmi brez naslova, v temčasu, pa vse do konca študija tudi največobjavlja v literarnih glasilih. Kasneje je leta1991 sodeloval še pri projektu Po sledehpesnikov in literatov, zaposlenih v Cinkarni.Sprehodi je avtorjev izbor, pregled ustvarjanjaskozi daljše časovno obdobje. Z njo, kotzapiše v spremni besedi Zoran Pevec, izkriči izsebe vse kar je v pesniku nabrano, ki izvabi napapir tisto, kar je najboljše v njem – iskrenost,ki jo dobra poezija od ustvarjalca pričakuje.Zelo priporočamo v branje.Na Cinkarniškem razstaviščuNa razstavnem prostoru Cinkarne se je vletošnjem letu zvrstilo kar nekaj razstav.Fotograf Franci Horvat nam je pokazalsvojo razstavo fotografij na temo Slovenskaznamenja, ki jo je imel že v Žalcu in GimnazijiCelje.Nato se nam je predstavila slikarka PoloncaKitak, rojena Zupanc, specialistka tekstilnetehnologije in članica Društva likovnihustvarjalcev Rifnik Šentjur, z eno od svojihštevilnih samostojnih razstav. Njene slikeso poživile razstavni prostor, saj so slikovitein živopisne, da nehote pritegnejo pogled.Polonca slika največ v tehniki akrila, kar jiomogoča hitro sušenje barve, lazurni nanosibarve in prekrivanje barvnih ploskev dajejosliki žlahtno globino. Njen velik in mordanajvečji podvig slikarstva je na področjuliterarne dejavnosti, saj je leta 2003 izdalaM.G.otroško slikanico z naslovom Velike punce.Upajmo, da se nam bo še kdaj predstavila.Sredi marca se nam je s samostojno razstavopredstavil naš sodelavec Albin Valand, članFoto krožka DLT Cinkarne. Zbral je svojenajboljše fotografije iz slovenskih vrhov, kjerje iskal predvsem planinsko cvetje. Takosmo videli najrazličnejše cvetje, ki ga našeoko ne vidi vsak dan, in ki je marsikdaj skritočem tudi stalnim pohodnikom po slovenskihhribih in gorstvih.V maju pa je na ogled postavila fotografskorazstavo s popotovanja po Južni Amerikičlanica Foto krožka DLT Cinkarne MiraGorenšek, s katero se je pred tem žepredstavila v Knjižnici Vojnik.M.G.26 Cinkarnar 1/305Razlikamed planinciin pohodnikiNepoznavalec se bo vprašal, kakšna pa jesploh razlika med tema dvema pojmoma.Pa vendar je, in to velika. Pohodnik je tisti, kizačne hoditi okrog lastnega vrta in nadaljujes pohodi vse do končnega cilja, ki je ponavadivzpon na Triglav, da postane »Slovenc«, kotse je to razširilo v ljudskem mišljenju. Poosvojitvi tega svetega cilja pa zanimanje zapohodništvo in planinarjenje usahne in sepočasi konča z izgovorom, da nima dovoljkondicije, da nima časa, da mu nekaj škripljev kolenih, ali da ga po pohodu bolijo mišiceitd. Vsi ti izgovori so samo izgovor za vrnitev nastari priljubljeni način preživljanja prostegačasa na sedežni ob televiziji in sprehodu donajbližje trgovine in bifeja ob njej. Nazaj naplaninsko pohodniške poti ga lahko spravile še obisk pri zdravniku, ko mu ta sporočikoličino holesterola in trigliceridov v krvi spriporočilom, da bo treba več gibanja in manjuživanja hrane, predvsem pa manj maščob. Intako naš vrli pohodnik znova poskuša postatiplaninec. Nekaterim to uspe, večina pa samoponovi ciklus, seveda v drugem krogu brezTriglava, kvečjemu s kakšno Celjsko kočo aliokoliškimi hribi.Marsikateri pohodnik pa tudi med pripravamina zavzetje Triglava plača članarino prikaterem od Planinskih društev, da je lažje invarneje doseže svoj cilj. Pa vendar je potrebnopovedati, da planinec nisi, če zgolj plačaščlanarino, nato pa sediš doma. Pri aktivnihpohodnikih je to le drugače, tisti ki ostanejopohodniško aktivni so običajno taki, ki radihodijo v planine, sicer sami, v okviru družineali manjše skupine prijateljev in znancev.Takšni tudi običajno plačujejo planinskočlanarino, seveda zaradi zavarovanja in drugihugodnosti, ki so jih deležni kot člani planinskeorganizacije, ostanejo pa pohodniki.Biti planinec pa pomeni, biti stalno fizičnoaktiven, imeti spoštljiv odnos do narave,biti strpen in vedno priskočiti na pomoč.Tak planinec je običajno član planinskegadruštva in v njem aktivno sodeluje. Saj le vdruštvu lahko uresničuje svoje poslanstvo.Biti planinec pa pomeni tudi nekaj več kot jele fizična aktivnost in hoja v gore. To je načinživljenja, ki mora biti v sozvočju z ljudmi innaravo.Planinci imamo v Sloveniji častno mesto,saj so bili slovenski planinci v času Avstro-Ogrske in naprej najbolj narodno zavednidel slovenskega življa. Z ustanavljanjemSlovenskih planinskih koč in planinskih potiv naših gorah so kljubovali ponemčevanju,ohranjali slovenski zemljo in jezik, ter bilinosilci narodnega prebujanja Slovencev.Vse to so nadaljevali v stari in noviJugoslaviji, kjer so v planinskih kočah ohranili