Strategija razvoja in trÅ¾enja turizma Srca Slovenije kot turistiÄne ...

More documents

Recommendations

Info

$(Zlo\236enka Kamen v srcu) - Razvojni center Srca Slovenije$

Strategija razvoja in trženja turizmaSrca Slovenije kot turistične destinacije 2011–2018SKLOP II: POVZETEK ANALIZE STANJA – KJE SMODANES IN KATERI IZZIVI SO PRED NAMI4. POVZETEK ANALIZE STANJA NA PODROČJU TURIZMA VOBLIKI UGOTOVITEV IN IZZIVOVPOMEMBNO UVODNO POJASNILO: Povzetek v obliki ključnih ugotovitev – in ključnih izzivov, ki izhajajo iz teh ugotovitev(v poglavju 6), je pripravljen na podlagi pregleda ponudbe po posameznih občinah, ki je na voljo v prilogi št. 1. Ta pregled je bilnarejen na podlagi uvodnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili koordinatorji iz posameznih občin na začetkuprojekta priprave strateškega dokumenta. Ker gre za krovno destinacijsko strategijo, ne gre za problemsko analizoturistične ponudbe vsake občine posebej (to se izvaja na občinski oziroma ožji lokalni ravni priprave strategij), temveč zainventarizacijo stanja oziroma popis ponudbe, medtem ko problemski vidik podajo občine (kot del odgovorov v okviruvprašalnika).Analiza zajema celotno območje Srca Slovenije, vendar pa smo podrobneje analizirali občine, ki so aktivnopristopile k projektu (to so Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šentrupert, Šmartnopri Litiji in Trzin; vključena je tudi občina Moravče, ker je oddala izpolnjen vprašalnik, čeprav v projektu nima aktivnega statusa, nipa analizirana občina Komenda), medtem ko ostale občine na območju (občine Hrastnik, Radeče, Trbovlje in Zagorje) prav takoniso analizirane, saj še niso aktivne.V okviru tega poglavja oblikujemo ugotovitve po naslednjih ključnih področjih:1. Primarna turistična ponudba poglavje 4.1:a. Naravne vrednote in kulturna dediščina oziroma znamenitosti2. Sekundarna turistična ponudba poglavje 4.2:a. Nastanitvene zmogljivostib. Kulturni, športno-rekreacijski, seminarski/kongresni in prireditveni objektic. Turistični proizvodid. Gostinska ponudba in ponudba lokalnih izdelkove. Tematske, kolesarske, pohodniške in učne potif. Prireditve ter muzeji in galerije3. Turistično povpraševanje poglavje 4.34. Trženje poglavje 4.45. Organiziranost na področju turizma poglavje 4.5Ob tem še v poglavjih 4.6, 4.7 in 4.8 analiziramo trende, gibanje slovenskega turizma in predstavljamo krovneusmeritve slovenskega turizma na ravni Slovenske turistične organizacije.19
Strategija razvoja in trženja turizmaSrca Slovenije kot turistične destinacije 2011–20184.1 Ugotovitve, kot izhajajo iz analize primarne ponudbe1. Ključne ugotovitve na področjuNARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE 6na območju Srca Slovenije1. Na območju je veliko manjših naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti, vendar leredke dosegajo turistično prepoznavnost v slovenskem in širšem regijskem merilu (to soKamnik kot staro mesto jedro, Velika planina kot eno od redkih ohranjenih naselij te velikosti vEvropi, Kamniška Bistrica – še posebej zgornji tok z jezerom ob izviru, renesančni grad Bogenšperk,Plečnikova dediščina, oblikovani park narave Arboretum Volčji Potok kot edini samostojni arboretumv Sloveniji, cistercijanski samostan Stična). To so hkrati t. i. »vlečni konji« turizma na območju, ki žedanes tvorijo največjo prepoznavnost – ter imajo še nadaljnji potencial za razvoj in za krepitevprepoznavnosti. Pregled naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti po občinah podajamo ob koncusklopa.2. Ostalo so večinoma manjši, turistično nepoznani ali manj poznani kraji, ki še nimajojasne identitete, njihova ponudba pa še ne doseže učinkovito potencialnih obiskovalcev,še posebej ne tujih. Zato je ključno, da se povežejo in združijo potenciali tako večjih kottudi manjših atrakcij in krajev na območju Srca Slovenije, saj lahko pridobijo tako prvikot drugi.3. Naravne in kulturne privlačnosti niso dovolj povezane. Na prešibko povezovanje na primeropozarjajo tudi v Kamniku, ki je med vsemi kraji na območju še najbolj razvit in povezan.4. Na območju so torej številne znamenitosti, ki pa, razen redkih izjem (ko se npr. trži Kamnik kotmesto s povezovanjem ponudbe v okolici ali programi za celotno območje, kot jih že nekaj let tržiZadruga za razvoj podeželja Jarina), niso močen motiv za prihod za obiskovalca, saj nisoumeščene v celosten doživljajski proizvod.5. Naravne vrednote in kulturna dediščina se večinoma predstavljajo ločeno, kotsamostojen proizvod (niso v zadostni meri vključene v druge turistične proizvode, kot je npr.aktivni oddih), predvsem pa kot nabor možnosti in idej oziroma popis tega, kar obstaja naobmočju – vsaka občina posebej (večinoma poteka v okviru občinskih strani, kjer je turizem enaod dejavnosti – razen v razvitejših turističnih krajih, kot je Kamnik, ki ima edini svoj turistični portal,izjema pa je spletno mesto www.srceslovenije.si, za katerega pa sta že pred začetkom pripravestrategije načrtovani popolna reorganizacija in nadgradnja v sodobno spletno mesto Srca Slovenije kotturistične destinacije. Ob tem so seveda še spletne strani posameznih ponudnikov, ki so zagotovozasnovane bolj trženjsko). Ne pozabimo, da potencialnega obiskovalca zanima več kot le ena ali dveatrakciji. Zanima ga doživetje, na območje pa prihaja z določenim motivom (kratek izlet, aktivni oddih,rekreacija itd.).6. Problem večjezičnega označevanja znamenitosti (informiranja, podajanja vseh osnovnih6 Kulturno dediščino v grobem lahko razdelimo na snovno in nesnovno. Med snovno kulturno dediščino se uvrščajo sakralnadediščina, grajske stavbe, spomeniki, etnološki spomeniki, arheološka dediščina on tehnična dediščina. Domače obrti, šege, navade inkulinarične posebnosti se uvrščajo med nesnovno kulturno dediščino.20
Page 1 and 2: Strategija razvoja in trženja turi
Page 19: Strategija razvoja in trženja turi
Page 29: Strategija razvoja in trženja turi
Page 44 and 45: Graf št. 2: Število prihodov in p
Page 46 and 47: 4.8 Usmeritve slovenskega turizma -
Page 52 and 53: prostoru že uspeva dosegati določ
Page 56 and 57: projekti ipd.). Jasen razvojno-trž
Page 66 and 67: Pot za dosego je podana v okviru pr
Page 70 and 71:
Strategija razvoja in trženja turi
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
13. STRATEGIJA TURISTIČNIH PROIZVO
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Shema št. 15: Turistični proizvod
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
175Strategija razvoja in trženja t
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
OPERATIVNA FUNKCIJA NA RAVNI DESTIN
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
PRILOGA ŠT. 1K STRATEGIJIRAZVOJA I
Page 192 and 193:
PRILOGA - Pregled ponudbe po posame
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Page 226 and 227:
Page 228 and 229:
Page 230 and 231:
Page 232 and 233:
Page 234 and 235:
6. POGLED NA RAZVOJNE IN TRŽENJSKE
Page 236 and 237:
Page 238 and 239:
Page 240 and 241:
Page 242 and 243:
SKLOP VIII: PRETVORBA STRATEGIJE V
Page 244 and 245:
1.3 Spremljanje izvajanja operativn
Page 246 and 247:
18.2 Izvajanje aktivnostiŠt. Aktiv
Page 248 and 249:
(prodaja lastnih turističnih progr
Page 250 and 251:
2. Ureditev Češminovega parka vDo
Page 252 and 253:
embalaže za določene artikle (zab
Page 254 and 255:
2. Muzej »kovačija« pri Staretov
Page 256 and 257:
TRZINŠt. Aktivnost Cilj Nosilec iz
show all

Strategija razvoja in trÅ¾enja turizma Srca Slovenije kot turistiÄne ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Strategija razvoja in trÅ¾enja turizma Srca Slovenije kot turistiÄne ...