Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične ...

Strategija razvoja in trženja turizmaSrca Slovenije kot turistične destinacije 2011–20188. Problem ustreznega, kakovostnega in večjezičnega označevanja (informiranja, podajanja vsehosnovnih informacij, zgodovine, opisa) v muzejskih postavitvah, zbirkah in domačijah.9. Občine prepoznavajo priložnost predstavitve nesnovne kulturne dediščine in razvijajooziroma ohranjajo običaje, obrti, šege in navade, ki so prikazani v muzejskih postavitvah ali paso vključeni kot prikazi v okviru prireditev in izvajanja programov. Treba pa jih je aktivneje povezati invključiti v programe – ter na njih graditi identiteto posameznega kraja/občine, saj je prav ta elementavtentičnosti tisti, na katerem lahko območje gradi prepoznavnost. Upoštevati je treba doživljajskividik in jih oblikovati po načelu zgodb.10. Na območju Srca Slovenije so bili med turistične znamenitosti, muzeje in galerije, za katere je SURSdo leta 2009 spremljal statistiko obiska, vključeni Arboretum Volčji Potok (v letu 2008 41.152obiskov), samostan Stična (18.067 obiskov) in grad Bogenšperk (10.284 obiskov). Vsi soimeli zgolj po okoli 10-odstotni delež tujih obiskovalcev. 94.2.6 Ugotovitve, kot izhajajo iz analize turističnih proizvodov7. Ključne ugotovitve na področjuTURISTIČNIH PROIZVODOVna območju Srca Slovenije Pregled opredelitve potencialov, omejitev in zvrsti turizma, ki jih občine želijo razvijati, je na voljo po občinah vprilogi št. 1, poglavje 3.7, pregled, kateri turistični proizvod je že danes po oceni občine najbolj razvit (in kateri sedejansko tržijo), pa je po občinah podan v poglavju 2.7.1. Območje danes nima krovnih prepoznavnih turističnih proizvodov – poznani so predvsemposamezni ponudniki, sicer pa ni integralnih turističnih proizvodov, po katerih bi bila destinacijaprepoznavna. Jasnih asociacij, kaj je Srce Slovenije, zato ni. To je ključni problem, ki ga nagovarja tastrategija.2. Integralni turistični proizvodi na ravni celotnega območja Srca Slovenije še nisoizoblikovani (npr. dediščina, narava, zdravje).3. V primerjavi z drugimi območji velja pohvaliti, da je na voljo že veliko programov, ki seosredotočajo na različne ciljne skupine (v veliki meri so aktualne organizirane skupineupokojencev, tudi šolske skupine, ki jih že nekaj let za celotno območje trži Jarina, za območjeKamnika pa Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik) – kot problem se izpostavlja,da jih je preveč (nepregledna ponudba), s čimer je oteženo jasno pozicioniranje območja (ki bi moralobiti prepoznavno po nekaj vodilnih programih, t. i. highlights).4. Značilnost območja so majhni ponudniki − ni veliko velikih oziroma večjih turističnih nosilcev, kibi predstavljali tudi pomembne nosilce razvoja in trženja ter s tem gradnje prepoznavnosti območja.9 Z letom 2009 je Statistični urad RS prenehal izvajati raziskovanje TU-ČL. Za primerjavo naj navedemo, da si je največ obiskovalcevogledalo Postojnsko jamo (61 295), živalski vrt ZOO Ljubljana (35 400) in muzej na blejskem gradu (30 332).30