Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične ...

Strategija razvoja in trženja turizmaSrca Slovenije kot turistične destinacije 2011–2018prispevata nizek delež hotelskih ležišč in večji delež planinskih domov, kampov in drugih sekundarnihnastanitvenih objektov. 7 Nujno je treba povečati izkoriščenost obstoječih zmogljivosti.KVALITATIVNA ANALIZA7. Primanjkuje kakovostnih majhnih ponudnikov (penzionov, zasebnih sob, še posebej kakovostnihin avtentičnih turističnih kmetij) oziroma so ti (razen v Kamniku) zelo redki, prav tako so redki dobriprimeri prakse − v pomenu kakovosti ponudbe in storitve, avtentičnosti ipd.8. Srce Slovenije ni in ne bo močna stacionarna destinacija, čeprav ima priložnost razvojakakovostne manjše (in trajnostno naravnane – po pravih načelih trajnostne gradnje 8 ) nastanitveneponudbe (z dodatno kreativnejšo avtentično kulinarično, izobraževalno in seminarsko ponudbo).9. Strategija ne postavlja kvantitativnega cilja povečanja nastanitvenih zmogljivosti (te cilje sizadajajo občine na lokalni ravni, kot so to npr. v okviru svojih razvojnih strategij na področju turizmaopredelile nekatere občine, npr. Litija), vendar pa s prepoznavanjem potenciala turizma opredeljujeturizem kot pomembno razvojno priložnost na območju in krepi pogoje za njegov razvoj ter polegtega podaja priporočene smernice glede načina gradnje in zunanjega videza nastanitvenega objekta patudi vsebinske usmeritve.Preglednica št. 2: Število nastanitvenih zmogljivosti od leta 2003 do 2009 po občinah na območju SrcaSlovenije s prikazom odstotkov posameznih občin v skupni strukturi nastanitvenih zmogljivostiZmogljivosti – ležišča – skupajObčinaDelež v letu2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092009Dol pri Ljubljani 14 14 14 14 14 14 14 0,77Domžale 144 144 174 154 148 236 291 16,01Hrastnik 127 89 40 15 70 95 95 5,23Ivančna Gorica 24 10 8 16 22 38 52 2,86Kamnik 601 608 619 781 868 961 994 54,68Komenda 15 20 20 0 20 27 27 1,49Litija 13 23 23 25 25 12 25 1,38Lukovica 79 79 74 79 79 79 74 4,07Mengeš 0 0 0 0 0 0 30 1,65Moravče 10 10 10 0 10 0 0 0,00Radeče 0 0 0 0 12 0 12 0,66Šentrupert 0 0 0 0 0 0 0 0,00Šmartno pri Litiji 0 0 0 0 0 0 0 0,00Trbovlje 32 42 42 0 36 36 0 0,007 Za primerjavo naj navedemo, da je bila v letu 2010 povprečna zasedenost hotelskih ležišč v Sloveniji 41,6-odstotna, penzionov 17,6-odstotna, gostišč 11,3-odstotna, prenočišč 15,1-odstotna, apartmajev 32,6-odstotna, kampov 21,1-odstotna, turističnih kmetij 7,4-odstotna, zasebnih sob 11,7-odstotna, planinskih domov 5,6-odstotna, delavskih počitniških domov in apartmajev pa 24,7-odstotna.8 Trajnostni razvoj je danes postal poglavitna politika urejanja in gradnje prostora – pri tem mora trajnostni pristop usmerjati celotenproces projektiranja, načina gradnje, uporabe, povezovanja vseh sestavnih delov stavbe in tudi razgradnje. Trajnostna arhitekturagradi v skladnosti z naravo, uporablja do okolja prijazne materiale, prepoznava svoje okolje, se z njim povezuje in ga spreminja le vnajmanjši možni meri. Ni in ne sme biti razumljena kot graditeljski slog ali ena od smeri v sodobni arhitekturi. Pri posegu v prostorsledi načelu »čim manj«. Pri uporabi gradiv sledi načelu »več z manj«. Vsak poseg v prostor je čim manj moteč. Stavba je premišljenoumeščena v prostor. Zgrajena je tako, da bo lahko zagotavljala kakovostno bivanje ob čim manjši porabi energije in drugih stroškovobratovanja za čim dlje časa. Je v estetski, okoljski in kulturni harmoniji z okolico. Hkrati mora biti trajnostna arhitektura prijazna douporabnika (pri hotelu tako gostom kot zaposlenim). Je ekološka, varčna, lokalna in regionalna, bioklimatska, razumna in premišljena.25