Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične ...

Strategija razvoja in trženja turizmaSrca Slovenije kot turistične destinacije 2011–2018dodatno na ravni lokalnih območij deluje veliko projektov in partnerstev − v veliki meripod svojimi znamkami (CGP), imeni oziroma poimenovanji, kar zmanjšuje preglednost,razumevanje in sinergije. Pomembna je navezava na znamko Srce Slovenije (vizualna komponenta inustrezni arhitekturni sistem).3. Na ravni posameznih občin se ponudba še ne predstavlja in trži pod krovno znamkoSrce Slovenije, s čimer znamka ne pridobiva v zadostni meri na moči. Če pogledamo spletne straniobčin (turistične spletne strani ima dejansko le Kamnik, deluje tudi spletna stranwww.srceslovenije.si), vidimo, da ne vključujejo vizualne podobe znamke Srce Slovenije, prav takoniso vzpostavljene povezave na Srce Slovenije (res je, da ustrezen turistični portal še ni razvit).4. Nekateri kraji (občine) razvijajo svoje znamke, vendar sta njihovo komuniciranje inprepoznavnost omejena. Kot znamka se dejansko razvija le Kamnik (»Kamnik – mesto v naročju planin«). Svojo znamko »Zakladi Črni graben« je razvila Lukovica. Znamko »Dežela Jurija Vege« razvija Dol pri Ljubljani. Za občino Ivančna Gorica se neformalno uporablja naziv »Dežela Desetega brata«,(Krjavljeva dežela). Za skupnost 19 dolenjskih občin (Dolenjska, Bela krajina, Kočevsko-ribniška) je prav takosprejeta znamka. Občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi so razvile znamko »V tri krasne«. Na trgu je prisotna tudi znamka »Posavsko hribovje«. Pregled tržnih znamk po občinah je na voljo v prilogi št. 1, poglavje 4.4.TRŽENJSKE AKTIVNOSTI1. Območje Srca Slovenije od leta 2008, ko se povezuje pod znamko Srce Slovenije, žeizvaja skupne aktivnosti tudi na področju turizma (večinoma so to skupni nastopi na TIP-u,predstavitve na dogodkih in prireditvah, oblikovanje programov za večji del območja preko Zadrugeza razvoj podeželja Jarina in izdajanje promocijskih gradiv – vse zgolj na domačem trgu).2. Območje pod skupno znamko še ni prisotno na tujih trgih – in zato tudi ne pozicionirano.Potenciali za samostojno nastopanje so omejeni, zato je pomembno, da bo območje izkoristilonavezavo na Ljubljano.3. Kot destinacija znotraj območja se trži zgolj Kamnik.4. Med turističnimi kraji je na tujih trgih s trženjskimi aktivnostmi (večinoma sejemskiminastopi) prisoten le Kamnik, na ravni turističnih ponudnikov pa so to večji turističniponudniki, večinoma vezani na nastanitvene zmogljivosti, pa tudi ponudniki, ki imajo velik potencialobiska tujih gostov (Arboretum Volčji Potok, vedno aktivneje se na tujih trgih v nišnih segmentihpozicionira Zdravilni gaj Tunjice). Ti ponudniki imajo svoje trženjske poslovne modele, ciljne skupinein prodajne poti.5. Turizem je na spletnih straneh večine občin umeščen med druge dejavnosti (večinoma sepredstavlja pod kategorijo Turizem ali Kultura, turizem in šport) in kot tak ne uspevanagovarjati ciljnih segmentov.6. Območje Srca Slovenije v okviru nacionalne promocije (preko Slovenske turističneorganizacije) še ni prisotno. Sodelovanje na ravni regije (navezava z Ljubljano) se šelezačenja z drugo polovico leta 2011 v okviru regijskega nastopanja.7. Na območju se izdaja zelo veliko število trženjskih promocijskih gradiv, ki ne dosegajo želenega36