Strategija razvoja in trÅ¾enja turizma Srca Slovenije kot turistiÄne ...

More documents

Recommendations

Info

$(Zlo\236enka Kamen v srcu) - Razvojni center Srca Slovenije$

Strategija razvoja in trženja turizmaSrca Slovenije kot turistične destinacije 2011–2018 V zideh – cerkev sv. Mohorja in FortunataMengeš Cerkev sv. Mihaela v Mengšu Grad Jable (urejen, namenjen za protokolarne zadeve, prireditve, sprejeme, seminarje, predavanja,praznovanja in poroke)Dol pri Ljubljani Graščina Lustthal, Dol pri Ljubljani – Erbergova paviljona Žerjavov grad, Kamnica Tovorov grad, Konfin pri Sv. Trojici Cerkev sv. Marjete Cerkev sv. Križa, Beričevo Cerkev sv. Katarine, Zaboršt Cerkev sv. Helene, Dolsko Cerkev Marijinega Vnebovzetja, Vinje Cerkev sv. Agate, Dolsko Cerkev sv. Križa, Križevska vas Etnološka dediščina Domačija Pr' KračIvančna Gorica Samostan StičnaTrzin Jefačn'kova domačija (v rekonstrukciji) Cerkev sv. Florjana Kužna znamenja Kraljeva kapelica Ledinska imena in domača hišna imena Spominska soba prof. Tineta Orla Domače obrti (kot so mesarstvo, čiščenje stekla, pletenje mrež, nekdanji glinokopi, kasarna)Litija 35 cerkva, zgrajenih v različnih obdobjih, najstarejša je cerkev sv. Andreja na Vačah, posebnost sofreske iz 14. stoletja v cerkvi sv. Pavla v Podpeči pri Gabrovki 13 gradov in ostankov gradov: Farbarjev turn v starem mestnem jedru Litije, grad Ponoviče Plečnikov spomenik NOV 8 etnoloških spomenikov lokalnega pomena, ostanki brodarske postaje v Verneku, knjižnica Litija Arheološke najdbe, arheološko območje Vače, Strmec, najdišče Trajanovega srebrnika in rimskegaposvetilnega kamna v Verneku, arheološki kompleks Roje Tehnična dediščina: železniško skladišče, vodni stolp, železniška postaja, predilnica Litija, apnenica vKresnicah, mostovi, topilnica rude v Pasjeku Številne domače obrti (kovaštvo, oglarstvo, tkalstvo, lesna galanterija, obrti, vezane na čolnarstvo,kamnoseštvo, krovstvo, sekanje brezovine, mlinarstvo) KozolciMoravče Grad Tuštanj Sakralni objekti Stavbna dediščina na podeželjuŠentrupert Cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori Barbova graščina na Veseli Gori Simončičev toplar na Bistrici pri ŠentrupertuŠmartno pri Litiji 21 enot arheološke dediščine (med njimi izstopa gradišče Primskova Gora) 27 enot profane stavbne dediščine, od tega dva kulturna spomenika državnega pomena: gradBogenšperk in sušilnica sadja Liberga 12 enot sakralne dediščine (cerkev sv. Martina, Primskova gora, cerkev sv. Antona – Štanga …) 13 enot memorialne dediščine 1 enota naselbinske dediščine (Liberga) Tehniška dediščina in obrti: usnjarstvo, kovaštvo, ene od najstarejših orgel v Sloveniji (Mišji Dol),mlinarstvo Kozolci, gospodarska poslopja, kašče, tradicionalne sušilnice sadja23
Strategija razvoja in trženja turizmaSrca Slovenije kot turistične destinacije 2011–20184.2 Ključne ugotovitve, kot izhajajo iz analize sekundarne ponudbe4.2.1 Ugotovitve, kot izhajajo iz analize nastanitvenih zmogljivosti2. Ključne ugotovitve na področjuNASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTIna območju Srca SlovenijeNaj uvodoma opozorimo na težave pri zajemanju podatkov o nastanitvenih zmogljivostih (in s tempovezano statistiko prihodov in nočitev).Po priporočilih Statističnega urada Republike Slovenije naj bi uporabljali novo, izboljšano metodologijo (pri kateri je spremembav načinu zajemanja podatkov, ki je pri novi metodologiji bolj vseobsegajoče – podatki so na voljo za leta 2008, 2009 in 2010,po stari metodologiji pa od leta 2003 do zgolj vključno leta 2009; leto 2010 ni več zajeto po stari metodologiji), pri kateripa v primerjavi s staro metodologijo prihaja do znatnih sprememb (na primer, v občini Kamnik je bilo po starimetodologiji v letu 2009 37.730 opravljenih nočitev, po novi pa 45.031).Po zagotovilu SURS so novi podatki verodostojnejši, saj vključujejo tudi objekte, ki ne oddajo podatkov, realizacija pa jeizračunana po določeni metodi. A še večja težava nastane pri številu nastanitvenih zmogljivostih – novametodologija namreč ne prikazuje podatkov o nastanitvenih zmogljivostih, če je v občini zgolj en registriranponudnik nastanitvenih zmogljivostih (zaradi varovanja podatkov). To pomeni, da statistika beleži zmogljivosti (in stem prihode in nočitve) zgolj za Kamnik, Domžale, Hrastnik, Ivančno Gorico in Zagorje ob Savi, kar seveda popači dejanskostanje. Zato navajamo podatke po obeh metodologijah, kar vedno tudi ustrezno pojasnimo.KVANTITATIVNA ANALIZA1. Območje Srca Slovenije je v letu 2009 razpolagalo s skupaj 1.818 ležišči (vir SURS, starametodologija) v vseh vrstah turističnih nastanitvenih objektov.2. Število vseh vrst nastanitvenih turističnih zmogljivosti se je v obdobju 2003–2009 povečalo za40 % (v Sloveniji pa v tem obdobju za 45 %). V preglednici ob koncu sklopa prikazujemo število ležiščpo občinah (z deleži po občinah).3. V skupni strukturi 1.818 vseh ležišč je bilo v letu 2009 na območju 431 ležišč v hotelih, karpomeni 23,7-odstotni delež (to pomeni, da ima območje manj hotelskih ležišč od slovenskegapovprečja – v strukturi vseh ležišč v Sloveniji je bilo v letu 2009 34,6 % hotelskih ležišč).4. V Kamniku je bilo v letu 2009 največ turističnih postelj (po stari metodologiji 994 ležišč, ponovi pa 1.165, v letu 2010 pa je bilo po novi metodologiji 1.398 ležišč, medtem ko je bilo po podatkihAgencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik v letu 2010 na voljo 1.157 ležišč), in sicerskoraj 55 % vseh na območju. Od tega je bil v Kamniku velik del ležišč v planinskih domovih inkočah (skupaj 375), v kampih 180, največji delež imajo terme Snovik (370 ležišč), hotelskih postelj pa jezgolj 40 (v letu 2009 je to predstavljajo zgolj 4-odstotni delež).5. Občine, ki v letu 2009 niso imele nič ležišč, so: Šentrupert, Šmartno pri Litiji pa tudi Trbovlje inMoravče (ki so v preteklih letih imele nekaj ležišč).6. Povprečna zasedenost vseh ležišč na območju je zelo nizka, zgolj 11,1-odstotna, k čemur24
Page 1 and 2: Strategija razvoja in trženja turi
Page 23: Strategija razvoja in trženja turi
Page 29: Strategija razvoja in trženja turi
Page 44 and 45: Graf št. 2: Število prihodov in p
Page 46 and 47: 4.8 Usmeritve slovenskega turizma -
Page 52 and 53: prostoru že uspeva dosegati določ
Page 56 and 57: projekti ipd.). Jasen razvojno-trž
Page 66 and 67: Pot za dosego je podana v okviru pr
Page 74 and 75:
Strategija razvoja in trženja turi
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
13. STRATEGIJA TURISTIČNIH PROIZVO
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Shema št. 15: Turistični proizvod
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
175Strategija razvoja in trženja t
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
OPERATIVNA FUNKCIJA NA RAVNI DESTIN
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
PRILOGA ŠT. 1K STRATEGIJIRAZVOJA I
Page 192 and 193:
PRILOGA - Pregled ponudbe po posame
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Page 226 and 227:
Page 228 and 229:
Page 230 and 231:
Page 232 and 233:
Page 234 and 235:
6. POGLED NA RAZVOJNE IN TRŽENJSKE
Page 236 and 237:
Page 238 and 239:
Page 240 and 241:
Page 242 and 243:
SKLOP VIII: PRETVORBA STRATEGIJE V
Page 244 and 245:
1.3 Spremljanje izvajanja operativn
Page 246 and 247:
18.2 Izvajanje aktivnostiŠt. Aktiv
Page 248 and 249:
(prodaja lastnih turističnih progr
Page 250 and 251:
2. Ureditev Češminovega parka vDo
Page 252 and 253:
embalaže za določene artikle (zab
Page 254 and 255:
2. Muzej »kovačija« pri Staretov
Page 256 and 257:
TRZINŠt. Aktivnost Cilj Nosilec iz
show all

Strategija razvoja in trÅ¾enja turizma Srca Slovenije kot turistiÄne ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Strategija razvoja in trÅ¾enja turizma Srca Slovenije kot turistiÄne ...