Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične ...

Strategija razvoja in trženja turizmaSrca Slovenije kot turistične destinacije 2011–20189.5 Krovni razvojno-trženjski konceptNajprej pojasnjujemo krovni razvojni koncept oziroma razvojno usmeritev, nato pa za boljše razumevanjecelovitosti tega koncepta pojasnjujemo tudi pojem TRAJNOSTNI TURIZEM.Krovni KONCEPTturizma na območju inpod tržno znamko Srce Slovenije jetrajnostni (= zeleni) turizem.KAKO RAZUMEMO TRAJNOSTNI (= ZELENI) TURIZEMRazumemo ga v celotnem pomenu besede trajnostni 18 – kot turizem, ki prinaša največjo vrednost(ekonomsko, družbeno-kulturno in okoljsko) s kar najmanj negativnimi učinki na naravno in družbeno okolje, ob tempa prinaša vrednost za:1. OBISKOVALCE (mednarodna praksa dokazuje, da so v destinacijah, ki razvijajo trajnostni turizem,doživetja bolj kakovostna, avtentična, pristna, izkušnja obiskovalca v destinaciji pa boljpoglobljena in pozitivna).2. PODJETJA (trendi in mednarodna praksa dokazujejo, da zelene prakse dosegajo boljšo pozicijo inugled na trgu, lažje pritegnejo zahtevnejše segmente, pritegnejo in zadržijo kakovostnejšekadre, v prihodnosti pa bodo bolje pripravljeni na zakonodajo, imeli bodo boljše možnosti za pridobivanjeraznih evropskih in drugih finančnih sredstev, bodo privlačnejši za investitorje).18 Beseda »Green« se je najprej nanašala le na okoljska vprašanja, danes pa trajnostni oziroma zeleni turizem (Green Tourism)zaobjema vse vidike trajnostnega turizma: po definiciji UNWTO so to okoljsko, družbeno in ekonomsko področje delovanja,vključuje pa tudi korporativno družbeno odgovornost. Trajnostni turizem je odgovorni turizem – takšen, ki spoštujepotrebe okolja, ljudi, ki tam živijo, lokalnega gospodarstva in obiskovalcev – danes in za jutri. Trajnostni turizem: minimizira vplive turizma na okolje in hkrati maksimira njegovo prilagoditev podnebnim spremembam, zagotavlja dolgoročno gospodarjenje (spodbuja načrtovanje razvoja tako, da postavlja pravočasne in pravilne omejitve, kiohranjajo naravne habitate, kulturno dediščino, lokalno kulturo in splošno privlačnost okolja), prinaša družbenoekonomske koristi, pravično porazdeljene med vse deležnike, spoštuje družbeno-kulturno avtentičnost lokalne destinacije, prizadeva si za »kvaliteto« in »kvantiteto« (uspeh se ne meri le po številu prihodov in nočitev, temveč tudi po dolžinibivanja, strukturi potrošnje in kakovosti izkušnje).Pogosto se trajnostni turizem razume povsem napačno. Trajnostni turizem ne pomeni, da se lahko izvaja le na naravnih področjih. Teomejitve ni! Načela in prakse trajnostnega turizma se lahko prenesejo v vse oblike turizma ter v vse vrste destinacij, tako v nišneprodukte kot tudi v bolj množični turizem.75