Letno porocilo Hranilnice LON za leto 2016
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
3.2 BANČNO OKOLJE<br />
Razmere v bančnem sistemu se postopoma izboljšujejo. Kakovost portfelja bank se še naprej izboljšuje, tako<br />
<strong>za</strong>radi ugodnega vpliva gospodarskega okolja in boljšega finančnega položaja dolžnikov, kot tudi <strong>za</strong>radi dodatnih<br />
aktivnosti bank. Rezultati poslovanja bank se izboljšujejo ob krčenju neto obrestnih prihodkov in zmanjševanju<br />
stroškov oslabitev in rezervacij. Neto obrestna marža ohranja rahel, vendar vztrajen trend zmanjševanja.<br />
Izračunana na obrestonosno aktivo <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnje 12-mesečno obdobje se je do konca oktobra <strong>2016</strong> znižala na 1,94<br />
% (decembra 2015: 2,06 %).<br />
Poslovni rezultat slovenskega bančnega sistema se je kljub krčenju neto obrestne marže močno izboljšal,<br />
predvsem <strong>za</strong>radi zmanjševanja obsega rezervacij in oslabitev. Delež nedonosnih terjatev se pospešeno znižuje,<br />
kar je poleg prenehanja delovanja dveh manjših bank tudi posledica prestrukturiranja in prodaje nedonosnih<br />
terjatev. Kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema narašča in je med višjimi v EU.<br />
Struktura financiranja bank vedno bolj temelji na domačih in manj na grosističnih virih, vendar se <strong>za</strong>radi<br />
krajšanja ročnosti virov zmanjšuje njihova stabilnost. Obrestno tveganje se ohranja na relativno visoki ravni s<br />
tendenco nadaljnjega <strong>za</strong>ostrovanja, predvsem <strong>za</strong>radi podaljševanja povprečnega obdobja sprememb obrestnih<br />
mer pri naložbah. Odpiranje razkoraka med ročnostjo naložb in virov povečuje pomen ustrezne likvidnosti v<br />
bankah. Sekundarna likvidnost bank je visoka, z visokim deležem vrednostnih papirjev Republike Slovenije.<br />
Zaradi izboljševanja bonitetnih ocen države ti ne predstavljajo večjega tveganja koncentracije. Večje tveganje<br />
<strong>za</strong> poslovanje bank izhaja iz vztrajanja okolja nizkih obrestnih mer, kar lahko ponovno poveča dohodkovno<br />
tveganje, zlasti ob nadaljevanju upadanja kreditiranja nebančnega sektorja ter <strong>za</strong>padanju bolj donosnih naložb<br />
v vrednostne papirje. V primeru poslabšanja profitabilnosti bank, kar bi vplivalo na nižje možnosti generiranja<br />
notranjega kapitala, se tudi solventnostno tveganje lahko ponovno poveča.<br />
Pri kreditnem tveganju se je znižal tako obseg kot delež nedonosnih terjatev. Skupaj z ugodnim vplivom<br />
makroekonomskega okolja na poslovanje in finančni položaj bančnih komitentov, so se zniževali stroški oslabitev<br />
in rezervacij in ugodno vplivali na porast dohodka. Kakovost bančnih naložb se ob povečani aktivnosti bank pri<br />
razreševanju slabih terjatev še naprej izboljšuje. K manjšemu deležu <strong>za</strong>mud nad 90 dni prispevajo aktivnosti<br />
bank na restrukturiranju nedonosnih terjatev, povečan obseg odpisov ter tudi odprodaje slabega portfelja.<br />
Skupaj z vplivom <strong>za</strong>ključenega procesa likvidacije Factor banke in Probanke ter njihovo pripojitvijo DUTB je bil<br />
delež terjatev v <strong>za</strong>mudi nad 90 dni v letu <strong>2016</strong> do oktobra močno znižan, na 6,3 %. Delež <strong>za</strong>mud nad 90 dni pri<br />
majhnih in srednjih podjetjih (MSP) se je znižal na 15,9 %, a še vedno kaže nadpovprečne <strong>za</strong>mude v primerjavi<br />
z ostalim portfeljem bančnega sistema. V letu <strong>2016</strong> se je povečala tudi pokritost z oslabitvami in rezervacijami.<br />
Od sposobnosti bank <strong>za</strong> generiranje dohodka v okolju nizkih obrestnih mer je odvisen nadaljnji razvoj<br />
dohodkovnega in obrestnega tveganja ter zmožnost generiranja novega kapitala in ohranjanje stabilne kapitalske<br />
pozicije. Banke še naprej krčijo svoje naložbe ter nadaljujejo z razdolževanjem. Spreminjanje naložbene strukture<br />
slovenskih bank se je v letu <strong>2016</strong> upočasnilo, vendar se struktura še ni stabilizirala. Banke še vedno velik del<br />
svojih naložb ohranjajo v najbolj likvidnih oblikah premoženja, vrednostnih papirjih in terjatvah do centralne<br />
banke.<br />
Kreditna aktivnost bank do gospodinjstev se postopoma krepi in je oktobra <strong>2016</strong> dosegla medletno rast 3 %.<br />
Banke se ob krčenju kreditiranja podjetij vse bolj osredotočajo na gospodinjstva, povečujejo se tako stanovanjska<br />
kot potrošniška posojila. K zviševanju rasti potrošniških posojil prispevajo znižane obrestne mere posojil, nizka<br />
<strong>za</strong>dolženost gospodinjstev, bolj ugodno gospodarsko okolje in izboljševanje pogojev na trgu dela. Postopno<br />
LETNO POROČILO HRANILNICE <strong>LON</strong> D.D., KRANJ 33
Change language