Letno porocilo Hranilnice LON za leto 2016
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
okrevanje trga nepremičnin pa dodatno spodbuja rast stanovanjskih posojil. Povečana poraba gospodinjstev <strong>za</strong><br />
trajne dobrine, ki je lahko pove<strong>za</strong>na tudi z rastjo stanovanjskega kreditiranja, se delno odraža tudi v povečanem<br />
povpraševanju po potrošniških posojilih.<br />
Kreditiranje podjetij se še naprej krči, sicer nekoliko počasneje kot v preteklih letih, vendar se <strong>za</strong>radi ohranjanja<br />
enakih omejitvenih dejavnikov na strani ponudbe in povpraševanja to stanje podaljšuje. Pomemben omejitveni<br />
dejavnik na strani ponudbe so <strong>za</strong>veze dane Evropski komisij glede <strong>za</strong>htevanih donosnosti novih posojil podjetjem<br />
v bankah prejemnicah državne pomoči, ki so v okolju nizkih obrestnih mer postale nedosegljive. Na strani<br />
povpraševanja je opazen pozitiven premik v smeri večjega deleža povpraševanja po posojilih <strong>za</strong> investicije na<br />
račun posojil <strong>za</strong> restrukturiranje, kar odraža bolj zdravo strukturo povpraševanja podjetij. Kljub temu ni možno<br />
pričakovati obsega kreditiranja in povpraševanja kot v letih pred finančno krizo <strong>za</strong>radi spremenjene strukture<br />
gospodarstva in modelov financiranja podjetij, ki bolj temeljijo na notranjih virih in virih izven slovenskih bank.<br />
Na področju financiranja bank se povečuje vloga nebančnega sektorja. Oktobra <strong>2016</strong> je delež vlog nebančnega<br />
sektorja znašal že skoraj 69 %. K rasti vlog nebančnega sektorja je največ prispevala rast vlog gospodinjstev in<br />
nefinančnih družb. Še naprej se povečuje pomen vlog gospodinjstev, katerih delež v strukturi virov financiranja je<br />
oktobra dosegel 44 %. Predvsem <strong>za</strong>radi vztrajanja nizkih obrestnih mer se ročnostna struktura vlog nebančnega<br />
sektorja še naprej spreminja v smeri povečevanja vpoglednih vlog. Njihov delež se je povečal že na 62 % vseh<br />
vlog nebančnega sektorja. Ob tem se zmanjšuje tako delež kratkoročnih kot dolgoročnih ve<strong>za</strong>nih vlog, saj varčevalci<br />
ob izredno nizkih depozitnih obrestnih merah ne vidijo spodbude <strong>za</strong> ve<strong>za</strong>no varčevanje. Banke si med seboj<br />
ne konkurirajo z obrestnimi merami <strong>za</strong> vloge kot v preteklosti, saj so <strong>za</strong>radi dohodkovnega pritiska že znižale<br />
obrestne mere na doslej najnižje ravni in se s tem prilagodile danim razmeram. Med viri financiranja svoj pomen<br />
še naprej zmanjšujejo grosistični viri in obveznosti do ECB. (Vir: poročila Banke Slovenije <strong>za</strong> <strong>leto</strong> <strong>2016</strong>).<br />
34<br />
LETNO POROČILO HRANILNICE <strong>LON</strong> D.D., KRANJ
Change language