gradivo_za_25_sejo_obcinskega_sveta_obcine_sevnica_300820172017

(5) V Sevnici, Boštanju in Krmelju ter v manjšem obsegu v drugih naseljih z elementi lokalnega
središča v občini se zagotavljajo urejene javne parkovne in druge zelene površine kot del zelenih
sistemov, pretežno na površinah javnega prostora, na območju kulturne dediščine, v jedrih naselij
ter na območju pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro,
rekreacijo in oddih. Posebej se v ta namen opredelijo zelene površine na lokacijah obvodnega
sveta Save s primernim dostopom in komunalno opremljenostjo, ki zagotavlja okoljsko neoporečno
rabo prostora za potrebe rekreacije in turizma. Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje
pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne
krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja. Posebna območja zelenih površin v
centralnih naseljih naj zagotovijo ugodne razmere za bivanje, varovanje identitete prostora in
okoljsko sprejemljiv, trajnostno naravnan razvoj urbanega prostora.
Pokopališča
(6) Na območju Občine Sevnica je za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti opredeljenih
20 pokopališč (Sevnica, Rožno, Boštanj, Kompolje, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Razbor, Šentjur
na Polju, Studenec, Rovišče pri Studencu, Šentjanž, Kal pri Krmelju, Veliki Cirnik, Tržišče, Drušče,
Slančji Vrh, Telče, Gabrijele, Zabukovje, Podgorje ob Sevnični).
2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini
23. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
- prepreči naj se zaraščanje travniško njivskih površin in s tem propadanje kulturne krajine,
- ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, ki pomenijo kvalitetne zelene cezure med
naselbinskimi sklopi,
- gozdne otoke je potrebno ohranjati, vendar jih je tako kot gozdni rob potrebno negovati in
oblikovati,
- ohranjajo naj se morfološke strukture, ki krojijo kvalitetno krajinsko sliko,
- dolina Mirne in Sevnične naj se ohranja v obstoječem stanju; pozornost naj bo posvečena
predvsem ohranjanju kvalitete vode ter obrežne vegetacije,
- vode rek in potokov se lahko uporablja na sonaraven način in skladno z zgodovinsko
tradicionalno rabo,
- ohranja naj se tipična pokrajina, predvsem v gričevnatem in hribovitem delu občine in naj se
v primeru agrotehničnih ukrepov reliefno ne spreminja,
- sanirati peskokope in kamnolome,
- ohranjati izjemne kraške pojave,
- močvirna zemljišča prepustiti naravni sukcesiji ali tradicionalni kmetijski rabi,
- ohranjati prvine tradicionalne kmetijske kulturne krajine, kot so njive v terasah, parcelne
strukture in izmenjave kultur ter vinograde,
- pri širitvi poselitve in razvoju kmetijske dejavnosti vsaj na nekaterih vrednejših predelih
ohranjati krajinske kakovosti, kot so značilnost prepleta gozdov in kmetijskih površin v krajini,
obdelovalne površine na terasah in podobno,
- agromelioracije omejiti v razsežnostih in vsebini, tako da bo preprečeno uničenje mikroreliefnih
pojavov, ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti enote.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo
naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnih gradivih Zavoda
Republike Slovenije za varstvo narave.
(3) Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo
kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in
sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba je za gradnjo
22