gradivo_za_25_sejo_obcinskega_sveta_obcine_sevnica_300820172017

(14) Gradnja stavb naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od
obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine.
(15) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se ne
izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so
zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih
prostoživečih vrst.
(16) Za premoščanje novo izdelanih višinskih razlik naj se ne gradi betonskih škarp in opornih
zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin. Brežine naj se uredijo,
utrdijo in zasadijo z avtohtonimi vrstami trav, popenjalk, grmovnic in drevja.
Za zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim
razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst se ne
vnaša.
(17) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(18) Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno,
se zagotovi ustrezno nadomestitev. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča
delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
(19) Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja
ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne
dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije.
(20) Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V
primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta
možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotokih.
(21) Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z
določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot.
(22) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne
povečuje drobljenja ekosistemov, zagotavlja pa naj ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(23) Na zavarovanih območjih, območju naravnih vrednot in območju biotske raznovrstnosti naj
se kablovodi izvedejo podzemno. Umeščanje v prostor naj se izvede na način, da ob izkopu jarka
ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves.
(24) Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje
območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom.
Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja.
Določitev območij OPPN
(25) OPPN so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni
osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez
načrtovanja celovitega razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN so
posebej pomembni uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter
realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN, se opredelijo ključne
usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in
občine.
31