KP MOK - 023

52 RECEPT MESECA www.koper.si DECEMBER 2012
Buh daj hlete već! (Bog daj prihodnje leto več!)
SUHE FIGE V REFOŠKU
Potrebujemo:
Suhe fige, refošk, nekaj klinčkov,
malce cimeta in lovorove liste.
Priprava:
Suhe fige damo v stekleno, keramično
ali glineno posodo,
prelijemo z refoškom, da jih
prekrije, dodamo klinčke, cimet,
lovorove liste, pokrijemo
in damo na hladno (v hladilnik)
za nekaj dni.
Fige vpijejo vino ter tako postanejo
mehke in debelejše. Iz
njih se izloči sladkor, tako da
postane refošk gost.
BROVADA S POLENTO
Brovada je stara jed, ki jo v slovenski
Istri le redki pripravljajo
oziroma še znajo pripraviti. Priprava
same jedi sicer ni težka, je
pa priprava sestavin dokaj dolga
in zapletena. Ta jed naj bi k nam
prišla iz sosednje Furlanije, ime
pa je dobila po kisli pesi ali repi,
ki so ji rekli »rava garba«. Ta je
poleg svinjine glavna sestavina
brovade.
Postopek priprave pese se običajno
začne oktobra po opravljeni
trgatvi. Očiščeno peso
damo kisat v refoškove tropine,
jo obtežimo z utežmi (lahko
kamni) in pustimo najmanj en
mesec do dva. Nato jo vzamemo
iz tropin, očistimo in naribamo
(kot kislo repo ali zelje).
Pesa, ki je od refoškovih tropin
dobila vijoličasto barvo, je tako
pripravljena za pripravo brovade.
Pripravlja se jo nekaj dni po
zakolu prašiča.
Potrebujemo:
V refoškovih tropinah okisano,
naribano in ožeto peso, svinjsko
meso (rebra, jezik, rep,
kremplje …), oljčno olje, česen,
sol, poper, za polento pa koruzno
moko, sol, vodo in nekaj
žlic masti ali oljčnega olja.
Priprava:
V loncu na oljčnem olju popražimo
nekaj strokov česna. Ko
porumenijo, jih odstranimo ter
na olje damo okisano naribano
peso, ki smo jo prej oprali, solimo,
popopramo, dodamo kose
svinjskega mesa, dolijemo malo
vode ter kuhamo na zmernem
ognju.
Medtem v kotliču v slanem
kropu skuhamo polento, ki ji
malo pred koncem dodamo žlico
masti ali oljčno olje. Kuhano
polento stresemo na desko in jo
z nitko razrežemo.
Ko je brovada kuhana, jo damo
v globoke krožnike in ponudimo
s polento.
Opomba:
Brovado po želji začinimo z
žajbljem ali rožmarinom. To
starodavno jed lahko namesto s
peso pripravimo tudi z repo, ki
smo jo prav tako prej okisali v
tropinah refoška.
FRITOLE (eden od receptov)
Začetki te sladice segajo v čas
Marca Pola (13./14. stol.), ko
se je z Orienta k nam razširilo
cvrtje. Ime izvira iz italijanske
besede »fritto«, kar
pomeni ocvrto, gre namreč
za ocvrto sladko testo. Glede
sestavin pa obstaja več inačic
recepta. Slovensko ime te sladice
je miške, ker po obliki
spominjajo nanje.
Sicer so fritole tipična božična
sladica (ponekod jih
pripravljajo tudi za pusta).
Nekoč so jih v večjih količinah
pripravljali na božično
vigilijo, jih shranili v glinene
posode ali celo lesene brente,
da so bile na mizi do sv. treh
kraljev.
Potrebujemo:
400 g bele moke, 3 jajca, 30
g kvasa, 50 g sladkorja, 50
g rozin, 40 g pinjol, rum, limonino
lupino, malo mleka,
cimet (po želji), olje za cvrtje
in sladkor za posipanje.
Priprava:
1. V skodelici raztopimo kvas z
malce sladkorja, moke in mleka.
2. Na mizo damo moko, naredimo
luknjo, vanjo damo vse
sestavine in spenjen kvas.
Vse dobro zgnetemo, pokrijemo
in pustimo, da vzide.
3. Ponovno premesimo in z
žlico polagamo testo v vroče
olje, da se lepo ocvre z obeh
strani.
4. Posujemo s sladkorjem za
posipanje.
PRAŽENI MANDELJNI
(MANDOLAT)/LEŠNIKI
Beseda »mandolat« izvira
iz italijanske »mandorlato«,
kar pomeni pozlačeni mandelj
– tak je namreč videti,
ko ga popražimo na sladkorju.
Potrebujemo:
Oluščene mandlje/lešnike,
sladkor, malo olja. Na 100 g
mandljev/lešnikov gre pribl.
150 g sladkorja.
Priprava:
1. Neolupljena mandljeva ali
lešnikova jedra najprej malce
popražimo.
2. V višji kozici ob stalnem mešanju
z leseno kuhalnico pražimo
sladkor, da dobi lepo rjavo barvo.
3. Ko je karameliziran, dodamo
mandlje/lešnike, dobro zmešamo
in pražimo še kakšno
minuto. Nato zlijemo na naoljeno
površino in počakamo,
da se ohladi in strdi, ter zdrobimo
na manjše kose.
Recepte sestavlja Alberto Pucer.