Game-Changer-Magazine-2022_07-1

slenih. Mnogi ne vedo, kako v resnici izgleda, nekateri
celo dvomijo o njegovem obstoju, a dokler njegov trud
in rezultati niso zgolj navidezni, verjamemo, da so enakovredni
člani ekipe.
Halo, je kdo tam?
Družabne igre so od nekdaj priljubljen način sproščanja,
a v zadnjem času so se prikradle tudi v delovni
proces. Ena teh je gotovo kolektivna igra, imenovana
Ugani, kdo je z nami. Uprizoritev te igre se pripeti ob
slehernem skupinskem video klicu, kjer večina sodelujočih
ne vklopi kamere ter tako svojo podobo (in trenutne
okoliščine) prepusti detektivskim sposobnostim in
domišljiji prisotnih. Igra ima hkrati močan potencial, da
se sprevrže v epizodo oddaje Prisluhnimo tišini, še posebej
v delu, ko nastopijo vprašanja. Tovrstne seanse
so se pogosto izkazale za dokaj nekoristne, saj spričo
priložnostne zvočne kulise iz ozadja obstaja sum, da
ljudje med pogovori počno vse drugo, razen sledijo dogajanju.
Če je le možno se s potencialnimi in aktualnimi
strankami srečamo v živo, saj je manj tvegano za nesporazume,
bolj prijetno in prijazno ter hkrati bolj človeško.
»A kdo kaj ve, a Bojan danes pride?«
Svojevrstno obliko zabave v novem hibridnem načinu
dela ponuja tudi medsebojno informiranje o tem,
kje bo sleherni zaposleni tisti dan hranil svoje truplo,
medtem ko bodo možgani zavzeto vpeti v video klice,
skupno urejanje dokumentov ali kakšno drugo obliko
kolektivnega dela. Dinamično obmetavanje z bolj ali
man prepričljivimi napovedmi v stilu “Pridem”, “Danes
bom doma”, “Ni mi zneslo do pisarne” ter totalno nedvoumnim
“Ta teden delam na daljavo” je pripeljalo do
nekaj zanimivih trenutkov. To zabavno dogovarjanje
pravzaprav malce spominja na mladostniško obveščanje
o tem, kdo pride in kdo ne pride na zabavo. Logika
veleva, da je za določene branže in funkcije fizična
prisotnost dejansko zgolj možnost, a pristna človekova
bližina odpira nove razsežnosti pri sodelovanju, ki jih še
tako zmogljiva internetna povezava ne prenese.
priljubljeni TV-oddaji (ali pa je sem ter tja povsem nepričakovano
na voljo na avtobusu). Dogaja se tudi pri nas
v pisarni, s tem da poleg vročih stolov poznamo tudi
vroče mize. Te so na voljo za vse, ki jim prihod v pisarno
predstavlja priložnostni dogodek in več časa delajo
drugje, zato nimajo potrebe po svojem lastnem dodeljenem
kotičku.
Slušalke so zakon!
Najbolj priljubljen modni in funkcionalni dodatek za
umik v svet lastnih prioritet in ustvarjalnosti so gotovo
slušalke. Ta naglavni dodatek, zaradi katerega večina
naših zaposlenih izgleda, kot da so sredi neusmiljenega
lova za sovražnikovim MiG-21, reši dva problema – nas
umakne v navidezni balonček, kjer našo produktivnost
dviguje zgolj zvok cimbal in zvončkov (ali pač Metallice,
če je to vaša stvar), po drugi strani pa prepreči, da bi s
svojim glasbenim okusom motili vse druge. Dobre slušalke
so odlična investicija.
Napovedi v retrospektivi pogosto delujejo bližje norosti
kot modrosti. Pričakovanja, da se bomo bolj kot ne za
vedno preselili v domače pisarne ter preostanek kariere
napredovali v pižami, se niso uresničila. Še več – naša
pisarna že dolgo ni bila tako zasedena, enako pa velja
za naše koledarje in sezname aktivnosti. Osredotočenost
na poslovne cilje in strnjene vrste premagajo še
tako radikalne zasuke v načinu dela ali nihanja na trgu.
Vodni medvedek brunda dalje.
Vroče mize
Vroči stol ni zgolj nekaj, kar se je svoje čase dogajalo v
www.frodx.com
21