Avgust - Planinski Vestnik

1826 al 1827.« 4 Seveda je to pisanje vzbudilo v nas največjo pozornost, saj smo
imeli pred očmi lepo goro v tujini, ki ima zanjo naš človek časten naslov prvopristopnika.
Takoj smo se odločili, da jo v spoštljivem spominu na Staniča,
pa tudi za spodobno poslovitev od lepe Karnije, še jutri naskočimo. Veselo smo
stopali navzdol po hladni dolini Giaf, se v dnu še očofali v mladem Tilmentu 6
in dobre volje že pod mrak dospeli v Forni di Sopra. 6
Clapsavon — za razlago imena se omeni, da pomeni clap v furlanščini
kamen, pri Karnjelih tudi skalo, vrh, v gorah špico, savon je narečni izraz
za sapone, milo. Na Clapsavonu je ponekod nekakšna glinasta zemlja, ki jo
domačini v stiski rabijo namesto mila. V času avstrijske okupacije v prvi svetovni
vojni so ljudje iz vznožnih naselij s to glino na debelo prekupčevali v zamenjavo
za živež. 7 V nemškem Saurisu se imenuje gora Vesperkofel pišejo
tudi narečno Veschperkowel, še Marinelli, ki jo je izmeril 2460,9 m, jo je imenoval
tudi Vesprikofel., 8 torej Večerni k ali Večerni vrh. Izhodišča za Clapsavon
in Bivero so z juga Forni di Sopra in Form di Sotto (furl. Fors di Sot) v gorenji
Tilmentski dolini ter s severa Sauris di Sopra. Najbliže na en in drug vrh je
iz Saurisa, ki leži visoko (Sauris di Sopra 1362 m). Iz tilmentski h krajev je hoje
kakih pet ur, nekaj več je iz Forni di Sopra na Bivero, ker je ondod treba
doseči najprej vrh Clapsavona in z njega prelesti greben navzdol v škrbino
ter iz nje splezati na drugi strani navzgor na šilasti vrh Bivere. Med obema
vrhoma je namreč zelo tesna vdrtina, iz nje pa je kakih 20 minut vzpona po
ostrih robeh sem na Clapsavon kot tja na Bivero. V razgledu s Triglava se
vidita oba kot ena sama gora, če ju poiščemo tja čez Log v Trenti. Iz ravnine
vidimo Bivero, ki se v daljavi izrazito odraža kakor nekakšna streha, medtem
ko pa Clapsavon obledi ob njej, sam zase se nam tudi tja dol ne pokaže. Turistično
pa je bil Clapsavon zmerom bolj privlačen od Bivere, predvsem zaradi
lagodnejšega in zanimivejšega pristopa, pa tudi zaradi čez čudo lepega, zelo
razsežnega razgleda. Moglo bi se za Clapsavon še pisati o njegovi mnogovrstni
in zanimivi flori, da je klasična gora za študij gorskega triasa, bogata s fosili
jami, predvsem amoniti, in pa o lepotah, ki jih tam planinec vso pot tako
obilo uživa, o temnih gozdovih ter pisanih tratah in senožetih, čvrstih studencih
kraj steze, svojstvenih planinah in planšarjih, o obeh mičnih jezercih, enem
na severni ter drugem na južni strani, pa o sijajnih zimskih turah po tamošnjem
svetu, o vsem tem in več bi se dalo za Clapsavon nadrobno pripovedovati
in naprej veličati Kamijo in njene planine. Vendar kaže tukaj spregovoriti
rajši nekoliko o Staniču.
Pred več ko pol stoletja je zapisal Turna najprej, da je bil Valentin Stanič
»prvi, ki je stopil na odlični vrh Kamskih Alp, Bivera (2473 m), že leta 1828«.
Kmalu zatem pa je v opisovanju razgleda, s Krna povedal, da se z njega vidita
4 Ludwig Purtscheller — Heinrich Hess: »Der Hochlourist in den Ostalpen«
8. zvezek, Bibliograph. Inst. AG. Leipzig, 1930, str. 130.
5 Tilment, ki mu tukaj pravijo Tuliment, izvira nedaleč od ondod, pod zelenim,
širokim in razglednim vrhom Mauria, Passo della Mauria 1298 m, velikim cestnim
prevalom iz Karnije v Cadore.
0 Forni di Sopra (furl. Fors di Sora, 907 m), zelo čeden ter za letni in zimski
turistovski promet najbolj razvit kraj, sploh najzanimivejši center v vsej Tilmentski
dolini, za visoke gorske ture poleg Colline najvažnejše izhodišče. Ima zgodovinske in
umetnostne znamenitosti, bogat je tudi z zelo pisano folkloro (zunanjost in notranjost
starih hiš, noše in običaji, orodje itd.).
7 Po naše torej: milasti vrh. E. Castiglioni—Silvio Saglio, n. m., str. 516.
8 Giovanni Marinelli v »Cronaca della Societa Alpina Friulana«, I. letnik, 1881
str. 126.