Avgust - Planinski Vestnik

Saj ta gora, Bivera, močno dominira nad sauriško kotlino. Iz Saurisa di Sopra
se nam kaže kakor silna bela gmota, ki se vzpenja iz zelenega vznožja, z na
daleč vidnim, mogočnim rogom v vrhu. Povsem nerazumljivo je, da bi bila
mogla Bivera še celega pol stoletja čakati, da so toliko kasneje kot na Clapsavon
stopili nanjo. Bivera je višja kot Clapsavon, od njega izrazitejša iz bližine
m iz daljave. Stanič bi bil mogel, ko je stal vrh Clapsavona, sestopiti v vmesno
škrbmo pa iz nje se povzpeti v dobre četrt ure še na Bivero. Zanj, ki je imel
vendar za sabo legendarne podvige na Veliki Klek in druge imenitne vršace
ni mogel biti ta prehod ali preskok poseben problem ali celo vprašanje zaradi
težavnosti. Res je imel takrat že kakih 52 let, toda zanj ta starost še dolgo ni
pomenila, da bi bil kako že opešal ah celo onemogel, in le škof Slomšek se je
čudil, kakšne gorske ture je »ostarlivi mož« še zmogel. Poleg tega vemo, da je
Staniča, ki je v prejšnjih letih potoval najrajši sam, na gorskih pohodih, ki jih
je nazadnje opravil, ko je že bil na Banjšicah, v Ročinju in zlasti v Gorici
spremljal Andrej Kumar, kasneje Štefan Humar, ki sta mu nosila težke aparate
in merilne instrumente. 26 Zaradi Bi vere pa velja, da so prvi pristopniki
prišli nanjo, kolikor je po pisanjih znano, celih 30 let po Staničevi smrti in
komaj 1. 1900 pišejo o turi s prehodom s Clapsavona na Bivero skozi ostro
vdrtino. 27
Kar smo mogli vedeti in izvedeti o Staniču, vse nam je dosti izčrpno podal
Evgen Lovšin v svoji izvrstni monografiji. Dalo bi se le še pripomniti, da je
po nesumljivih virih, ki jih imamo, od Karnijskih Alp in Predalp samo Clapsavon
tisti, o katerem je Stanič sam pripovedoval in pisal. Čudno je le da ni
napisal in niti omenil Antonu Slomšku, ki mu je ob obisku v Gorici z oglejskega
stolpa na široko razkazoval gore, na katerih je bil, in mu tudi imenoval
Clapsavon, ah — kot je Slomšek kasneje pisal — Klepsafon, tedaj nikoli omenil,
da je bil na tej gori od vseh prvi. 28 Zatorej bi ga bil Mlakar nekoliko krivično
ocenil, če je o njem zapisal: »Zdi se mi, da je bil Stanič nekoliko — rekorderja.«
29
Ko je beseda o Kami ji in Furlaniji ter o njunih gorah, je pač zaradi Staniča
vredno še kaj spregovoriti. Lovšin poroča, da je našel v Levčevih zapiskih
in drugih virih še razne podatke o Staničevih gorskih turah, tako da je bil
Stanič tudi na Cavallu (pisano je Monte Cavallo) in na Pramaggioru (pisano
je Premaggior). 30 Slomšek pa pravi v spisu o Staniču med drugim, da je Stanič
še v svojih poznih letih prehodil »vse nar viši hribe po Belči, Bevci, Forlanih
po Koroškem ino Kranjskem«. 31 In še Orožen piše, da je Stanič z nosačem Stefanom
Humarjem prehodil in izmeril »vse važnejše gore v Kamskih in Julskih
Alpah«. 32 O obeh imenovanih, Monte Cavallo in Pramaggiore, ki sta sicer zares
» Evgen Lovšin: »Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah«, Planinska
vSS?I 6 p! V. l^, l3 s a tr a IT 956 ' Str " 28 ' 4 °' 42; Fr - ° r0Žen: ~ Valentin Stanič, prvi
/ 7 r Tl ?^ an i A " tonio Krammer > >>In Alto«, Rivista della Sezione di Udine del
O. A. i., 1900, str. 58
28 Pisal je v svojem »Romanju na Sv. Goro« o »Clapsavonu v Karniji med Tolmezzom
in Piavo«, kot nam o tem poroča Lovšin, n. m., str. 40—12 48 Spisa samega
mse ogel dobiti - Redek izvod »Romanja na Sv. Goro« je imel pok. dr. Joža Lovrencic,
ki se mu je pa med vojno po hišnih preiskavah izgubil. — Gl. tudi Fr Orožen
n. m., str. 50. ' '
29 »Janka Mlakarja izbrani planinski spisi«, I. zvezek, založilo Slov. plan. društvo
Ljubljana, 1938, str. 128. '
30 Evgen Lovšin, n. m., str. 40.
31 Evgen Lovšin, n. m., str. 42.
32 Fr. Orožen, n. m., str. 17.