Avgust - Planinski Vestnik

Clapsavona v družbi N. Sale dne 13. avgusta 1874«, za kar pa citira vdre- »Cronaca
Friulana« 1881, str. 35, in »Die Erschliessung der Ostalpen«, str. 550. 14
Poglejmo, kaj nam povedo viri, ki se nanje Castigldoni sklicuje. Tako pravi
dunajčan Lothar Patera, opisujoč v vznesenih besedah zamakljivi razgled s
Crissina, 15 med drugim: »Proti vzhodu vzbuja našo pozornost Monte Clapsavon,
ki se dviga iz travnatih vznožij v višino in ga je že 1826 obiskal Val
Stanig.« 16
Zaradi Castiglicnijeve omembe, da bi bila »prvi znani vzpon« na Clapsavon
napravila Marinelli in Sala dne 13. avgusta 1874, je predvsem poudariti
da je bil 1. 1874 Stanič že 27 let mrtev, in da je bila ta okoliščina Castiglioniju
ocividno neznana. Kajti če bi bil Castiglioni vedel, da 1874 Staniča že davno
m bilo več pri življenju, bi bil v spisu eno ali drugo varianto izpustil: ali
tisto o Staniču s častniki tcpcgrafi 1. 1826. ah to o Marinelliju in Sali 13. 8. 1874
Po mojem bi bil s pridom izpustil to drago. Kajti predvsem stoji glede pen
datkov iz »Cronaca Friulana«, da jih je na prazno uporabil. Tam le neki
ing. Luigi Pitacco opisuje, kako so šli cn pa Antonio Zattiero, planšar s planine
Montemaggiore, in Romano Martinis iz Ampezza dne 16. 8. 1878 na Clapsavon
iz Forni di Sopra čez tisto planino. Bila je gosta megla in sta Pitaccova spremljevalca
prišla na vrh eno uro kasneje kot pa on sam. Sestop je bil po zelo
strmem južnem robu. — V bistvu stoji samo to v Pitaccovem članku. Nikjer
ni tam, sploh ni na mestu, ki ga Castiglioni citira, nobene besede o Marinelliju
in Sali ali o kaki njuni turi na Clapsavon ali sploh o turi na dan 13. 8. 1874. 17
Kar se tiče dragega vira, ki ga Castiglioni citira za Marinellijev in Šalov
vzpon na Clapsavon, je stvar takale: V znani zbirki »Die Erschliessung der
Ostalpen« je svoj čas zelo čislani alpinist dr. Carl Diener z Dunaja napisal poglavje
o furlanskih gorah. In tam stoji med dragim: »V gorah nad Saurisom
so omembe vredna Clapsavon, Bivera in Tinizza, čeprav le-ti zaradi lahkega
pristopa nimajo svoje pesebne zgodovine o pristopih. Na Clapsavon sta iz
Forni di Sopra skozi škibino med njim in Bivero dne 13. 8. 1874 prišla prof.
G. Marinelli in Natale Sala, a ne da bi se bila povzpela tudi na vrh Bivere. 18
Tako torej po spisu, ki ga citira Castiglioni. Toda vidimo tu, da je v njem
Diener le hotel povedati, da sta bila Marinelli dn Sala na Clapsavonu, ne pa
tudi na Biveri, in da sta nanj prišla skoz ozko škrbino med obema vrhovoma.
Ni bilo tukaj nič govora o kakem prvenstvu ali vrstnem redu v pristopih!
Sicer pa je prav v zbirki »Die Erschliessung der Ostalpen« dobil Stanič nad vse
pohvalno oceno, zasluženi ugled in spoštovanje. V vseh treh delih te odlične
" E - Castiglioni—Silvio Saglio, n. m., str. 516—517. Tudi Julius Pock se sklicuje
na »Cronaca Friulana«, 1881, ko piše: »Znano je, da sta bila prof. G. Marinelli in
Natale Sala iz Forni di Sopra na Clapsavonu dne 13. 8. 1874«, (»Zeitschrift des deu
u. osterr. A. V.«, 1897, str. 362).
15 Monte Crissin—Monte Schiavon, v Karnijski skupini Brentoni, med zgorniim
Tilmentom in Piavo.
16 Lothar Patera: »Neue Turen in der Stefano-Gruppe«, »Osterreichische Alpenzeitung«,
Organ des Osterr. Alpenklubs, 1899, str. 288.
17 Ing. Luigi Pitacco: »Šalite dei monti Antelao, Clapsavon e Pelmo fatte in
agosto e settembre 1878«, »Cronaca della Societa Alpina Friulana«, I. letnik 1881
str. 35—43. ' '
18 Dr. Carl Diener: »Die Friaulischen Alpen«, v »Die Erschliessung der Ostalpen«
Prof. dr. E. Richter, III. zvezek, Deu. u. Osterr. Alpen-Verein, Berlin 1894 str 546
i. si., zlasti 550. — Čudno se mi zdi, da ni postavil Diener za Clapsavon nemškega
imena Vesperkofel, posebno ker se je po njem razgledoval — kot kaže besedilo —
prav iz Saunsa, nemškega jezikovnega otoka v furlanski Karniji. Čudno predvsem
za Nemca Dunajčana na koncu prejšnjega stoletja.