Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Angleške ekspedicije so znane po<br />
pedantnem izboru moštva, tako sahibov<br />
kot šerp. Nedvomno je uspeh na Nuptseju<br />
pripisati ne samo srečnim okoliščinam,<br />
ampak tudi moštvu, ki se je med<br />
seboj skladalo in se trpelo tudi v hudih<br />
preizkušnjah. Slike, ki jih Bonington<br />
priobčuje, kažejo, da je nastopila pri<br />
vrhnjih himalajskih navezah že nova<br />
stopnja himalajizma: Ne iščejo samo<br />
najlažjega pristopa na vrh, ampak že<br />
izbirajo smer, ki je »alpinistično« več<br />
vredna, mikavnejša, napornejša. Boningtonova<br />
ekipa je postavila 8 taborov in<br />
premagala več detajlov z naklonino 45°,<br />
tudi v višini nad 7000 m, kjer je taka<br />
strmina toliko težja, pravo plezanje, escalade<br />
splendide, pravi Bonington. Ni<br />
bilo težjih monotonih maršev, bilo je<br />
težko in celo tehnično zanimivo plezanje.<br />
Takih vzponov hrani Himalaja še<br />
na stotine.<br />
ARLBERG imenujejo smučarski paradiž.<br />
Leži v višini našega Krvavca in<br />
je pravo mesto hotelov. Prvo gostišče<br />
je bilo zgrajeno že 1. 1388, 1. 1732 so že<br />
trasirali cesto preko sedla, 1. 1824 pa so<br />
jo tudi zgradili. Ta je izgubila svoj pomen,<br />
ko so naredili železniški predor<br />
med St. Antonom in Langenom, danes<br />
pa je najvažnejša relacija spet moderna<br />
avtocesta, ki je spričo modernih<br />
snežnih plugov prgvozna tudi v najhujši<br />
zimi. Od 1. 1907 dela arlberška<br />
smuška šola. V Arlbergu je doma<br />
prof. Krickenhauser, oče moderne avstrijske<br />
smuške tehnike.<br />
Nekoč majhna vas St. Anton ima<br />
danes 2000 stalnih prebivalcev in je<br />
razvila veliko turistično industrijo. Na<br />
razpolago je blizu 2000 postelj. Na vse<br />
strani so speljane žičnice, ona na Galzig<br />
ima 780 m višinske razlike. Snežne<br />
razmere so izjemne, dolgi spusti in piste<br />
dovršeno urejene, poleg tega množica<br />
izletov na vrhove do 3000 m, golih, neporaslih<br />
od Arlberga do vrha. Arlberg<br />
primerjajo po vsem, tudi po zabaviščih,<br />
francoskemu smučarskemu eldoradu —<br />
Val d'Isere. In ker smo že pri smučanju,<br />
opozorimo na vztrajno prizadevanje tehnikov,<br />
kako bi smučarja spričo vedno<br />
večje brzine, ki jo dopušča modema<br />
smuška tehnika in oprema, obvarovali<br />
pred specialnimi poškodbami, ki so jih<br />
po vojni vsako leto zaznamovali vedno<br />
več. To prizadevanje opisuje Pierre<br />
Truchet (La Montagne 1962, februar) in<br />
sklepa: Smučar mora biti v dobri fizični<br />
kondiciji, obvladati mora tehniko in<br />
imeti mora dobro opremo, vse troje, če<br />
hoče, da bo varno drsel z jeklenimi stopali<br />
po strminah. Izbral bo najmoder-<br />
nejše čeljusti, stremena in vezi. Tehniki<br />
so poskrbeli za statistiko smučarskih<br />
poškodb in s povprečnimi pokazatelji<br />
dokazujejo, koliko manj nesreč se zgodi,<br />
če smučar upošteva zgoraj naštete tri<br />
pogoje.<br />
GRAND CHARMOZ je veliko ime<br />
za vse, ki gredo v Zapadne Alpe. Severno<br />
steno sta marca 1962 preplezala<br />
dva chamoniška vodnika Audibert in<br />
Payot, sekundiral jima je smučar Jean<br />
Fanton. Zimski vzpon je trajal pet dni<br />
in štiri noči. Z žičnico so se potegnili<br />
proti Aig. du Midi in prvič bivakirali<br />
na prvem skalnem skoku. Naslednji dan<br />
so morali zaradi plazov smer jemati<br />
bolj levo od normalne letne smeri.<br />
Vzpon so opravili, ne da bi poskrbeli<br />
za žurnaliste. Francozi to posebej omenjajo,<br />
lahko si mislimo, da navkljub nekaterim<br />
zimskim vzponom, ki so jih pospremile<br />
najbolj bučne fanfare dnevnega<br />
in magazinskega tiska.<br />
EVROPSKO ŠPORTNO INTEGRA-<br />
CIJO napoveduje Maurice Herzog v<br />
de Gaullovi vladi. Imenuje jo športno<br />
konfederacijo, ki naj bi uredila vprašanje<br />
amaterizma in profesionalizma,<br />
finančnih sredstev za vrhunske športnike<br />
in njihova tekmovanja. Ukvarja<br />
se z mislijo, da bi v Strassbourgu že<br />
1. 1963 deloval evropski eksperimentalni<br />
športni center, odprt tudi za Afrikance.<br />
M. Herzog kot fanatičen alpinist misli<br />
pri" tem tudi na alpiniste. K temu razmišljanju<br />
so ga nagnile težave, ki so<br />
nastale pozimi 1962 pri mednarodnih<br />
tekmah v Chamonixu. Pravi, da do kaj<br />
podobnega v Evropi ne sme več priti.<br />
ŠVABSKO EKSPEDICIJO V ANDE<br />
1961 so podprli DAV, sekcija DAV Bavarske,<br />
Kempten in Alm, sekcija Reichenstein<br />
OAV, švabska alpinistična<br />
»•gilda«, mesto Stuttgart, mesto Ulm,<br />
predsednik dežele Wurtemberg in nemška<br />
privatna industrija. Vsi skupaj niso<br />
zmogli toliko, da bi večina stroškov ne<br />
ostala na ramenih udeležencev.<br />
Ekspedicije so se udeležili Kurt Bogner<br />
iz Kemtena, Erdmann iz Stuttgarta,<br />
Kampfe iz Ulm, ostali so bili ameriški<br />
Nemci dr. Hechtel, Don Liska in Christian<br />
Schiel. Rendez-vous za vse je bilo<br />
mesto Lima v Peruju, kamor so prileteli<br />
z vseh strani. Bera vrhov je bila spričo<br />
lahkega značaja ekspedicije kar velika:<br />
Okšapalka (5881 m), Nevado Ulta<br />
(5875 m), Copikalki (6400 m). Zadnji je<br />
tretji najvišji vrh v Cordillera Blanca.<br />
Istočasno je bila v Andih tudi nemška<br />
ekspedicija pod vodstvom Horsta
Change language