Avgust - Planinski Vestnik

Prvi turni smučarski pohod od Sedmerih jezer v Krmo
FRANCE ZUPAN
Običajno je vsako pomlad komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije
priredila takoimenovano ocenjevalno smučarsko vožnjo za alpiniste in planince, ki
je bila enkrat pod Storžičem, drugo leto na Vršiču, tretje leto spet kje drugje. Proga
je bila zakoličena, kot je to navada na smučarskih tekmah, ob vratcih so stale
kontrole in da je vsa stvar dobila gorski značaj, so bili različni deli proge označeni*
nekje so bili »plazovi«, drugod »megla«, »pečine« in na koncu je bil običajno »ledenik«,
kjer se je bilo treba navezati in kjer smo običajno tudi popadali, ko se nam
je vrv zapletla med smuči. Spominjam se, da sem menda leta 1957 — pod Storžičem
na nekem takem »ledeniku« zlomil smuči...
Tekmovanje je bilo vsako leto dobro obiskano, zahtevalo je od prirediteljev
obilo požrtvovalnega dela in dobre volje in dajalo veliko veselja vsem nastopajočim,
gledavcem pa tudi dovolj zabave.
Vendar — nekateri nismo mogli preko občutka, da se na takih tekmovanjih
pravzaprav le igramo nekaj, kar naj bi bilo alpsko turno smučanje in to na standardnih
progah, medtem ko so nad nami in vse naokrog ležala v pomladanskem
snegu prekrasna pobočja resničnih gora in kjer ne bi bilo treba ne vrat ne etiket:
Tam bi se dalo izvesti nekaj podobnega v pravih visokogorskih okoliščinah in tja
končno alpinisti in planinci tudi spadamo.
Sedanja komisija za alpinizem je to idejo v letošnjem letu spravila v življenje
in sklenila, da priredi v pomladi 1962 smučarski turni pohod Sedmera jezera —
Hribarice—Velo polje—Bohinjska vratca—Krma, v najlepšem delu naših gora, po
klasični zimski smeri. Namesto ocenjevalne vožnje. Nova misel je naletela na ugoden
sprejem in prijav je bilo veliko, menda preko sto. Zaradi nenavadnih poznih snežnih
padavin pa je bilo treba prelagati datum in tako je nazadnje padel na 6. maj 1962.
Precej neugoden čas, kot se je takoj pokazalo, saj je večina prijavljencev zaradi
prvomajskih praznikov morala ostati na delu, nekateri pa so se komaj vrnili domov
s prvomajskega praznovanja. S te strani smo imeli smolo, vendar kot v nadomestilo
pa so bile snežne razmere tako idealne, da bi težko našli boljše.
Dne 5. maja, v soboto zvečer so se v koči na Sedmerih jezerih zbrali prijavljenci.
Vsega skupaj je bilo 39 entuziastov, ki so prinesli svoje dilce od Savice spodaj
v Bohinju preko kopne Komarče do koče in ta dan, oziroma popoldne napravili
1000 metrov vzpona. V koči so se ta večer zbrali poleg udeležencev pohoda tudi naši
vztrajni visokogorski smučarji, med njimi dr. Lev Bebler, Mirko Fettich in načelnik
komisije za alpinistiko Janko Mirnik — pogovor je tekel o snegu in vremenskih
razmerah.
Udeležencem pohoda je vodja Tone Jeglič razložil namen in način tega prvega
turnega pohoda na smučeh, ki ni namenjen tekmovanju, ampak naj predvsem dokaže
možnost varnega in organiziranega smuka v Krmo preko Hribaric.
V ta namen so bili tudi udeleženci razdeljeni v več grup. Prvo je vodil Ciril
Praček z Jesenic, ki je bil tudi izbran za vodnika na čelu, ki naj daje pravi tempo.
Drugo grupo Peter Ferjan z Jesenic, tretjo France Zupan iz Ljubljane in četrto Tone
Jeglič iz Ljubljane. Vsaka grupa bo predstavljala celoto za sebe, vsak smučar mora
priti na cilj skupaj s svojo skupino. V primeru, da se nekdo iz skupine ponesreči,
ga skupina sama oskrbi in spravi v dolino. Za težje primere sta imela namen poskrbeti
Janez Krušic in Makovec iz G RS Jesenice, ki sta imela v nahrbtniku reševalno
improvizacijo, s katero se dajo sestaviti reševalne sani iz ponesrečenčevih
smuči in palic in kar je še važnejše, take sani se tudi razmeroma hitro in varno
krmarijo po pobočjih.
Naprošena sta bila, da hodita oziroma se smučata povsem na koncu kolone,
kot zadnja, in tako poskrbita za varno zaščito in pomoč eventualnim ponesrečencem.
Vsem udeležencem je bila tudi razložena smer pohoda z najnujnejšimi številkami
višin. Začetek pri Savici na 660 m nadmorske višine, nato vzpon preko Komarče do
koče pri Sedmerih jezerih, 1683 m, kjer je večerja in prenočišče. Naslednje jutro
vzpon na Hribarice 2357 m in z njih spust na Velo polje — približno 1700 m. Z Velega
polja vzpon na Bohinjska vratca, na 1979 m in od tam smuk v Krmo, dokler je sneg
— cilj je koča na Zasipski planini, 893 m. Torej v celoti dokaj lepe številke, vsega
skupaj drugi dan okoli 1800 višinske diference v smuku (da ne govorimo o kilometrih)
!