April - Planinski Vestnik

kakršnokoli obvestilo za tovariše, je odšel. Prenočil je v drugi koči in naslednji dan
nadaljeval pot po svoje, medtem ko so ga ostali iskali, obvestili pa so tudi UJV.
Pa še tretja zgodba. Mož je odšel na goro, povedal je ženi, da se bo vrni naslednji
dan. V koči je našel prijetno družbo in je svoj izlet tebi nič meni nič podaljšal za tri
dni, ne da bi o tem obvestil svojce, ki so ga s strahom pogrešali.
Kot posebnost bi na tem mestu letos kazalo omeniti alpiniste iz ČSSR, ki so taborili
v Vratih ter plezali v okoliških stenah. ,
Kaže, da se v steni Triglava niso znali prav orientirati pa tudi na sploh niso imeli
posebnega uspeha in moči za izvedbo svojih načrtov. GRS je morala zaradi njih na pot
kar štirikrat, vendar le enkrat zavoljo padca, kar trikrat pa so iskali izgubljene, ki jih ni
bilo iz stene po štiri in celo pet dni.
7. Obolenja
Pregled ne prinaša nobenih posebnih novosti. ,
Smrti zaradi kapi so že reden pojav, ki ga pač ne moremo preprečiti in ki z gorskimi
nesrečami nimajo nobene povezave. Isto bi lahko trdili za druga obolenja, ki bi se
lahko primerila kjerkoli. Med temi so za bivanje v gorah delno tipične le ohladitve in
izčrpanost, medtem ko bi tega ne mogli trditi za zastrupitve s hrano, vnetja in pljucnico.
Nekaj več pozornosti vzbuja zstrupitev z zeliščem oziroma s koreniko neznane rastline,
s katero je neveden in nepreviden planinec hotel pregnati težave v želodcu.
Prav tako ne smemo mimo opeklin, ki so jih utrpeli trije planinci v koči, ko so nevešče
in neprevidno ravnali s plinsko svetilko oziroma priključkom nove bombice.
Plinskih svetilk in zlasti kuhalnikov je med planinci mnogo, zato je na to treba posebej
opozoriti. „ . . ... ,
Alkoholizem je že znano zlo na planinskih poteh in v kočah. V naših izvajanjih se bomo
omejili na tuje turiste, ki so si na Vršiču privoščili preveč čajev z rumom. Ce bi teh
planincev med njihovim povratkom v dolino ne srečala dva druga planinca, bi jih gotovo
pobrala nočna podhladitev, saj so bile temperature dokaj nizke.
Ljudi bo treba opozoriti, da je alkohol nevaren tudi v čaju, če ga je preveč. Morda bi to
bolj moralo upoštevati strežno osebje v kočah in goste opozoriti, če bi hoteli pretiravati.
Opozoriti je treba na zmotno mišljenje, da gore že kar same po sebi dajejo zdravje.
V hoji po gorah sleherni vidi »zdrav napor«. To je, seveda, res samo za zdrave, ne pa
za kogarkoli.
8. Masovna srečanja
Masovnih srečanj v statistiki nismo zajeli v posebni rubriki, ker vanjo ne sodijo kot
posebna zvrst. Kljub temu pa menimo, da nekaj pripomb ne bo škodovalo, saj teh prireditev
pri nas ni malo.
Naj iz dosedanjih izkušenj navedemo nekaj smernic!
_
— Še naprej je treba zahtevati in vztrajati pri tem, naj bodo udeleženci masovnih srečanj
primerno opremljeni, oblečeni in obuti. Udeležence je treba opozoriti na to in
neprimerno opremljene izločiti. ., ,
— Pohodov se samostojno lahko udeleže le odrasle osebe. Od mladih bi morali obvezno
izbrati le najbolj »zrele« in disciplinirane ter jih zaupati strogemu varstvu.
— Absolutno je treba upoštevati vremenske in snežne razmere ter prireditve odpovedati,
če so steze poledenele, če je zaradi megle in padavin slaba vidnost in če groze
snežni plazovi. Kolikor se ob takih priložnostih odločimo za nadomestne lokacije,
naj bodo te zares varne (pot pod Stolom drži prek nekaj plazin, ki v obdobju plazov
niso varne). „ ., . ..
— Storiti bomo morali vse, da bi planinci in še zlasti udeleženci masovnih akcij ne
nosili s seboj v gore žganih pijač in alkohola nasploh. „ .
Dokler bomo v nahrbtnikih našli litrske steklenice žganja, dokler bodo zgane pijače in
vino točila tudi oporišča in koče. se ne smemo čuditi, če se bodo dogajale nesreče.
V ilustracijo naj rabi primer nad vasjo Poče pod Poreznom, kjer se je ponsrečil vinjen
mladenič. Ta je — ne zavedajoč se. kaj počne — sestopal po poledeneli strmini zunaj
normalne poti. , ,. . .
Na Porezen sodi tudi primer otrok, ki so jih v zelo slabem vremenu privedli s seboj
iz nekaterih društev in jih vse premalo nadzorovali. Pri tem se je en otrok izgubil
in so ga v dolino pospremili gorski reševalci.
Hujše so bile posledice na Veliki Planini, kjer sta se izmaknila nadzoru dva pobica, od
katerih je eden v brezpotju na strmi travi zdrsnil in padel v prepad.
Ti dogodki, ki žal niso edini v zgodovini našega planinstva, silijo k sklepu, naj bi
organizatorji bolj poskrbeli za varnost. Gre za to, da naj razmere zares obvladajo.
Imeti morajo torej c/ovo// zdravih, izkušenih, treznih vodnikov in varstvemkov ter udeležbo
prilagoditi tem možnostim.
Organizatorje, tako planince kot tiste iz drugik krogov, je treba nenehno opozarjati na
odgovornost za zdravje, dobro počutje in življenje oseb, ki jih vabijo k sodelovanju