Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
IZ PLANINSKE<br />
LITERATURE<br />
ALPINISTIČNI RAZGLEDI — 2/79<br />
V oceno sem dobil 2. številko Alpinističnih<br />
razgledov. Gre za publikacijo, ki je<br />
očitno še v povojih. Povoji so tu platnice<br />
iz solidnega polkartona, hrapavega kot tirolska<br />
fasada. Naslovnica opozarja bralca,<br />
da se bliža Silvestrovo, ko se z novoletne<br />
jelke sliši pocingljavanje klinov, zagozd,<br />
zatičev. Kot klobase se po preprogi vlečejo<br />
vponke, tisti, ki tiči v copatah, pa je<br />
nedvomno alpinist, saj mu vsa ta ropotija<br />
izvablja šobast nasmešek. Ko odpremo<br />
ovitek nas na notranji strani razveseli slabo<br />
čitljiv zemljevid Jazgulemskega hrbta<br />
v Centralnem Pamirju. Prva stran je namenjena<br />
običajnim kazalom, uvodnim mislim,<br />
redakcijskim oznakam in opombam,<br />
itd. Nato pa sledijo strani, ki jih bom<br />
drugo za drugo skušal razložiti v optiki<br />
moje navidezne zanesljivosti.<br />
Vsebino Alpinističnih razgledov bi lahko<br />
razdelili v tri večje komplekse. Prvi kompleks<br />
bi lahko slikovito imenoval kompleks<br />
problemov alpinistične filozofije. S tem<br />
razumem alpinistično moralo, zgodovino<br />
alpinizma in alpinistično aksiologijo.<br />
Na strani pet lahko preberemo drugo nadaljevanje<br />
podlistka z naslovom: Veliki pionirji<br />
alpinizma, spisal Bine Mlač. To je<br />
vsekakor imeniten spis, ne toliko kot literatura,<br />
veliko bolj kot zasnova zgodovine<br />
alpinizma, česar v strjeni obliki še ni<br />
bilo moč prebrati v slovenščini. Menim,<br />
da bo serija teh člankov v veliki meri pripomogla<br />
k demistifikaciji in k globljemu<br />
razumevanju alpinizma, tako da ne bo več<br />
prihajalo do neprijetnih spopadov v zvezi<br />
s trenutno klasifikacijo in kvalifikacijo, kar<br />
bo treba razločevati zdaj v optiki historičnih<br />
vrhov alpinizma, v optiki razsrediščenosti<br />
nekdaj enotnega telesa alpinizma,<br />
ki je zdaj ob svojo možnost enotnega kriterija.<br />
V času specializacije posameznih<br />
vej alpinizma je torej nemogoče zarisati<br />
unificirano hierarhijo vrednosti tako razvejanih<br />
alpinističnih dejanj, s tem pa bo<br />
treba vzdržati na nov način v človeškem<br />
svetu, saj stara identifikacija ne nosi več<br />
čvrstega in takoj spoznavnega pomena.<br />
Tudi človek na strani devet, ki zapisuje<br />
zgodovino vzponov prek ostenja Piz Badile,<br />
se implicitno dotika istega problema.<br />
To je treba razumeti. Danes, ko čas ni<br />
več naklonjen sentimentalistični deklaraciji,<br />
ki jo plasira zastarela zasnova alpinista<br />
— subjekta, ko se pisatelj zaveda,<br />
da je med črke in izkušnjo samega alpinizma<br />
vdrla razpoka, ki izklicuje ironijo,<br />
ali pa vsaj vztraja v tej izpostavljeni, zračni<br />
poti, ne da bi pri tem navezano pomišljeval<br />
nase. razpoka, ki emotivni<br />
ekspresionizem ljubezni do gore peha v<br />
žaltavo pikrost, ki slabo priča o svojem<br />
205 avtorju. Negativna vzpodbuda, ki jo tak<br />
avtor razbere v trku ob interes današnje<br />
generacije plezalcev, je izpovedano botrovala<br />
tudi članku z naslovom: Ali je to<br />
športizacija, spisal Boro Jerabek.<br />
Še bolj odločen, zatorej tudi manj razviden,<br />
je članek izpod peresa Cirila Debe-<br />
Ijaka, ki se tu postavlja proti samemu sebi.<br />
Treba je zapisati, ne toliko zaradi tega,<br />
ker to ne bi bilo znano, prej zaradi tega,<br />
ker hočem še enkrat izraziti svoje spoštovanje,<br />
da gre tu za moža, ki je v svojem<br />
času postavil alpinizem na noge, na<br />
katerih še danes krepko stoji. Toda kljub<br />
temu ne morem zatajiti svojega občutka,<br />
da smo se spet znašli v čeljustih prežvekovanja<br />
ideologije. Mar je tu zdaj bistveno,<br />
da je nekdo prvi (kdo je bil tu »prvi«?)<br />
ali drugi izumil smodnik in da prvi pravi<br />
smodniku »pulfer«, drugi pa »dulfer«. Oba<br />
pokata kot vraga, vsa čast jima, toda naenkrat<br />
sta vso svojo veščino zrinila na<br />
ozko brv slovenščine. Res je, da smrdi po<br />
smodniku, toda to ni več bitka, s katero<br />
bi se lahko postavila. Zdi se. da gre tu<br />
manj za alpinizem, pa bolj za že znane<br />
senzacije te Šentflorjanske kotline pod Triglavom.<br />
Kdo je lepši, večji, močnejši, bolj<br />
na špici, naj, naj, naj alpinist. Taka drža<br />
je zastarela, toda tu po teh dolinah, zdi se,<br />
še kako cveti, brez konca. Baje se tu naokoli<br />
tudi že klatijo slovenski Messnerji.<br />
No, tu se torej »pulfer« ne izumlja več,<br />
tu se samo še meče v oči. Konec<br />
koncev, kdo je zdaj zlezel tisto črno ploščo<br />
in zakaj?<br />
Kar pa se Pollakove »gneče« tiče — ne<br />
vem, kaj je tu narobe z nekakšnim balvanom!<br />
Drug kompleks bi lahko zajel pod skupno<br />
oznako Poročila. Tako na strani sedem<br />
Slava Mrežar-Suhač piše o enajstem srečanju<br />
alpinistk. Tu zvemo, da so naše<br />
babnice imenitno zastopale — kot o tem<br />
sporoča opomba Komisije za alpinizem pod<br />
navedenim tekstom — naše barve. Na<br />
strani 16 se poročila kar gnetejo. Najprej<br />
poročilo kranjske odprave v Ande — Alpamayo,<br />
o smereh, prvenstvenih in ponovitvah,<br />
ki so jih opravili. To poročilo komentirata<br />
tudi dve fotografiji na hrbtni<br />
strani razgledov, ki prikazujeta preplezane<br />
gore z vrisanimi smermi. Nato poročilo<br />
o odpravi KOTG v Jazgulemski hrbet, v<br />
Centralni Pamir. Na naslednji strani pa je<br />
poročilo Komisije za alpinizem Planinske<br />
zveze Hrvatske. Sledi članek o organiziranju<br />
alpinističnega šolstva na Češkoslovaškem<br />
in Poljskem, temu članku pa sledi<br />
nekakšen »vic« izpod Dedca, ki ga je<br />
zapisal po naključju prisotni France Malešič.<br />
Tretja skupina člankov je strokovne vsebine<br />
in govori o dveh tehničnih inovacijah<br />
na področju alpinističnega orodja. Najprej<br />
izčrpen članek Sandija Blažine o dinamič-