09.04.2014 Views

April - Planinski Vestnik

April - Planinski Vestnik

April - Planinski Vestnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

eorganizacije včasih tudi deluje bolj spontano.<br />

Druga po starosti je sekcija v okviru<br />

sindikata Ferralita, ki je bila nosilec<br />

izvedbe Mladinsko sindikalne transverzale<br />

ITC. Takoj za njo je bila nekdaj zelo aktivna<br />

sekcija pri Gradbenem podjetju Usluge,<br />

Polzela, ki so jo kasneje priključili Ingradu<br />

— TOZD GO Žalec. Žal je zaradi<br />

reorganizacije in odhoda nekaterih aktivnih<br />

planincev ta akcija skoraj zamrla.<br />

Tudi pri društvu upokojencev je zelo aktivna<br />

sekcija in upokojenci so še vedno<br />

med aktivnimi hodci, zlasti na množičnih<br />

akcijah v Savinjski dolini in po naši republiki.<br />

Med zelo delovne sodi sekcija pri<br />

TOZD Kemija Aero, Šempeter, ki je sicer<br />

vključena v matično društvo Aero Celje.<br />

Zadnje leto pa so bile ustanovljene sekcije<br />

pri OOS kar pri treh sindikalnih organizacijah<br />

in sicer pri Minervi, Sigmi in kot<br />

zadnji pri KIL Liboje, ki je med najaktivnejšimi<br />

z vso začetniško zagnanostjo. Kot<br />

zadnja pa se oglaša že tudi planinska<br />

sekcija pri SIP Šempeter. Takšen razmah<br />

planinstva pri sindikalnem članstvu bo<br />

terjal od sindikalnega sveta, da bo moral<br />

ustanoviti tudi ustrezno koordinacijsko<br />

telo, važno funkcijo pa bo vsekakor moral<br />

odigrati tudi Koordinacijski odbor planinskih<br />

društev občine Žalec.<br />

Planinci imajo vidno vlogo, saj so prav ti<br />

nosilci akcij negovanja tradicij NOB v<br />

občini in republiki, so organizatorji spominskih<br />

pohodov skozi vse leto. Udeležujejo<br />

se pohodov kot na primer: Po poteh pohorskega<br />

bataljona Osankarica—Rogla, Po<br />

poteh XIV. divizije, Stol, Porezen, Snežnik,<br />

Blegoš, Od spomenika do spomenika in<br />

tudi pohoda na Dobrovlje v spomin na prvo<br />

frontno bitko Savinjske čete. Lani so bili<br />

planinci tudi med organizatorji pohoda na<br />

Travnik k bolnici Celje; ta pohod bo postal<br />

tradicionalen. Vse to organizirajo v<br />

spomin na akcijo naših enot med NOB.<br />

Tudi številna orientacijska tekmovanja, ki<br />

jih organizirajo planinska društva in spoznavanje<br />

življenja v naravi, so prispevek k<br />

obrambni vzgoji, pri kateri ima planinska<br />

organizacija zelo veliko vlogo. Vse to pa<br />

vodi k temu, da se mnogi odločajo za<br />

delovanje v planinski organizaciji.<br />

PLANINCI IZ VITANJA<br />

I. J •<br />

Pet let je že minilo, odkar so planinci iz<br />

Vitanja ustanovili svoje planinsko društvo,<br />

ki se je kmalu uvrstilo med najbolj aktivna<br />

društva na tistem področju.<br />

Število članov se je v teh petih letih gibalo<br />

med 200 in 250, od tega do 90 pionirjev.<br />

To je za tako majhen kraj, kot je Vitanje,<br />

brez planinske tradicije, zelo lepa<br />

številka.<br />

V društvu deluje 23 gorskih stražarjev,<br />

imajo mladinski odsek, na šoli XIV. divizije<br />

v Vitanju pa deluje planinska skupina.<br />

Imajo pa tudi 4 planinske vodnike in 5<br />

mladinskih vodnikov. Z geslom: »Tisti, ki<br />

danes tekmuje v orientaciji, je lahko jutri<br />

dober kurir«, delajo tudi na področju orientacije.<br />

Tekmujejo v občinski ligi, lepe<br />

uspehe pa dosegajo tudi na različnih republiških<br />

tekmovanjih. Pri planincih je navada,<br />

da tekmovanja povežejo s tradicijami<br />

NOV. Tekmovalci tako spoznavajo<br />

manj znane terene in pa zgodovino NOV.<br />

Doslej je že 57 pionirjev končalo planinsko<br />

šolo, delovni pa so tudi markacisti.<br />

Značilno za delo takih društev, kot je PD<br />

Vitanje, je, da delujejo na področjih, kjer<br />

se planinstvo šele začenja razvijati. Tesno<br />

pa sodelujejo tudi s krajevnimi družbenopolitičnimi<br />

organizacijami in s sosednjimi<br />

društvi (MDO Savinjska, PD Žalec, PD Železničar<br />

Celje, PD Laško, PD Izletnk Celje).<br />

Na letošnjem zboru, kjer so izvolili za<br />

predsednika Slavka Gošnika, za vodjo<br />

marljivega mladinskega odseka pa Vido<br />

Petaci, so govorili tudi o programu za leto<br />

1980. Predvsem so pripravljeni pomagati<br />

pri ureditvi transverzale, ki bi potekala po<br />

poteh XIV. divizije.<br />

Zbor je izzvenel v prijateljskem razgovoru,<br />

himalajca Ivan Kotnik in Jože Zupan pa<br />

sta spregovorila o odpravi na Mount Everest.<br />

Franc Ježovnik<br />

PLANINSKA SEKCIJA V CELJSKI ^ ^<br />

CINKARNI JE PRAZNOVALA 30-LETNICO<br />

DELOVANJA<br />

Logarska dolina s svojo lepoto vedno znova<br />

privablja obiskovalce. Zato smo se tudi<br />

cinkarniški planinci spet odločili, da ravno<br />

tu zabeležimo dogodek, ki nam bo ostal<br />

še dolgo v spominu. Tu smo konec oktobra<br />

razvili svoj prapor, tu smo podpisali<br />

listino o pobratenju s <strong>Planinski</strong>m društvom<br />

Železar iz Štor in planinsko sekcijo Metka<br />

iz Celja. Tu smo se ob tridesetletnici organiziranega<br />

delovanja naše sekcije spomnilinili<br />

starejših cinkarniških planincev, jih<br />

povabili na naš občni zbor in nekaterim<br />

podelili skromna priznanja. In ravno tu<br />

smo bili deležni mnogih pohval, priznanj,<br />

vzpodbudnih besed tako s strani Planinske<br />

zveze Slovenije, MDO Savinjska, Planinskega<br />

društva Celje ter še nekaterih celjskih<br />

planinskih društev in sekcij. Ob tej<br />

priložnosti smo tudi na kratko pregledali<br />

tridesetletno delovanje naše planinske sek-<br />

C116<br />

Človek želi ubežati enoličnemu in često<br />

tudi nezdravemu okolju tako, da hodi v naravo<br />

v gore. Tudi delavci v Cinkarni radi<br />

hodijo v bližnje in daljne gore. Sprva so<br />

hodili posamič ali v majhnih skupinah,<br />

dokler niso spoznali, da skupaj z enotno<br />

organizacijo lažje uresničujejo svoje načrte<br />

Tako so v Cinkarni že leta 1949 osnovali<br />

svojo planinsko sekcijo. Bilo je približno<br />

osemdeset članov. Hodili so v bližnja<br />

gorovja, ker pač ni bilo dovolj ugodnih<br />

prometnih zvez. V glavnem je bilo kolo<br />

tisto, ki je pomagalo krajšati razda je.<br />

Poleg izletov so se cinkarniški planinci<br />

uveljavljali tudi na drugih področjih. Poma-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!