Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
2. aprila 1979 je med<br />
Bovcem in hišo<br />
Lize čuden v Soči<br />
velik plaz zasul korito<br />
Soče 100 m na široko in<br />
10 m na visoko. Soča<br />
je plazovino predrla,<br />
tako da ni bilo še večje<br />
škode<br />
Foto Ing. P. šegula<br />
Spotoma je srečal dva kamniška planinca ter ju prehitel. Kmalu jima je izginil izpred<br />
oči, vidljivost je bila zaradi vejavice slaba. Vremenske razmere so bile slabe, zato sta<br />
se planinca vrnila, prav tedaj pa se je više na strminah, kakih 300 m pod Kokrskim<br />
sedlom, utrgal plaz, zajel I. F. ter ga nosil po grabnu od 800 do 1000 m daleč. Šele<br />
14. aprila je planinec J. Demšar iz Žirov v snegu našel njegovo truplo.<br />
Alpinist M. P. je imel 1. marca v osrednjem žlebu Mrzle gore več sreče.<br />
Bil je sam in ko je sestopal, ga je okrog poldvanajste ure zajel plaz in ga nesel kakih<br />
trideset metrov po strmini. Razen bolečin v nogi ni bilo drugih poškodb. Zaradi plazu<br />
ni upal sestopiti, zato je splezal nazaj, vmes pa klical na pomoč. Pod vrhom ga je<br />
spet zajel plaz nesprijetega snega. Izginil je v visokem oblaku tako, da so opazovalci<br />
v dolini bili prepričani, da je ostal v plazovini; organizirali so reševalno akcijo.<br />
M. P. je medtem sam sestopil po drugi smeri in se vrnil domov. Reševalci iz Celja,<br />
Žalca in Velenja pa so na srečo že v Logarski dolini zvedeli, da se pogrešani že vrača.<br />
M. P. je hote ali nehote podcenjeval objektivno nevarnost, saj je šel premalo izkušen<br />
na turo, ob neprimernih razmerah, kljub temu je samo srečno naključje, da gora ni<br />
terjala žrtve.<br />
Dvajsetega maja so delavci Kaninskih žičnic ocenili kot dan, ki ni preveč varen pred<br />
snežnimi plazovi. Opozarjali so vse, naj ne hodijo zunaj zaznamovanih in tlačenih<br />
smučišč.<br />
Na smučišču sta bila tudi dva alpinista iz Ljubljane. Domačinov nista hotela ubogati.<br />
Umaknila sta se na Sedlo, od tam pa sta se lotila vzpona na Prestreljenik. Vzpenjala<br />
sta se približno tam, kjer gre poleti pot, bilo pa je približno 30 cm novega snega na<br />
trdi podlagi. Prebila sta se že skoraj do vrha. Pod vrhom pa se je utrgal plaz sprijetega<br />
snega in odnesel L. G. več kot sto metrov navzdol v smeri Prevale, pri čemer je dobil<br />
poškodbe na kolenu. Sopotnik ni bil prizadet, poklical je na pomoč reševalce, ki so<br />
L. G. dali prvo pomoč. Tudi v tem primeru bi lahko ugotovili, da je bilo krivo podcenjevanje<br />
nevarnosti in prevelika samozavest obeh prizadetih pa tudi to, da nista<br />
upoštevala dobronamernih svaril domačinov.<br />
Enako bi lahko označili pravzaprav vse navedene nesreče. Krivo je pomanjkanje izkušenj.<br />
Zanašajo se na srečo, prevelika samozavest, ki pa ne temelji na resničnih<br />
pogojih, ki jih narekujejo trenutne snežne razmere.<br />
Podatki zanesljivo niso popolni. Prepričan sem, da je bilo več takih »srečkov«, ki so<br />
doživeli podobne stvari, jih preživeli in so o tem molčali. Že ti primeri pa kažejo, kako<br />
so gore pozimi nevarne vsem, domačinom, planincem in smučarjem.<br />
Naj končno omenim še plazove, ki so hrumeli v dolino Soče. V januarski otoplitvi je<br />
velikanski plaz s pobočij skoraj dosegel »Kočo pri izviru Soče«, poškodoval je ograjo in
Change language