Skozi umetnost o medosebnih odnosih

Mamka Bršljanka
Pravljice s celega sveta. Izbrala in prevedla Kristina Brenkova. Ilustrirala Ančka Gošnik
Godec. Ljubljana: Mladinska knjiga Zaloţba, 1999.
V tej zbirki so zbrane pravljice, ki jih lahko beremo ţe najmlajšim. Prav vse pa lahko
uporabimo kot izhodišče za pogovor tudi z večjimi otroki ali mladostniki. Srednješolci bodo
sami izbrali pravljico in sami predlagali, kako jo lahko poveţemo s pogovorom o nasilju.
Zajček in repa
Ruska pravljica
Od 3. leta naprej
Pravljica govori o zajčku, ki je imel sredi hude zime srečo in našel dve repi. Ko je pojedel
eno, se je domislil, da je morda lačen tudi osliček. In mu jo je odnesel. A oslička ni bilo doma,
ker je odšel iskat hrano. Zajček mu je pustil repo na mizi. Osliček je zunaj našel krompir in se
najedel. Ko je prišel domov in našel repo, je pomislil, da tako močno sneţi, da je morda lačno
jagnje ter mu odnesel repo. In tako se v pravljici zgodi, da jagnje odnese repo srni in srna jo
odnese spet zajčku. O, kako je bil srečen zajček, ko se je naslednje jutro zbudil in našel repo.
Pomislil je, da mu jo je gotovo prinesel kak dober prijatelj. Pravljica govori o krogu
prijateljstva, o tem, kako s tem, ko delimo, smo sočutni, pridobimo vsi. Ob tej pravljici se
lahko pogovarjamo o tem, kaj lahko storimo za druge, kako se ob tem počutimo, o skrbi zase
in za druge ...
Zajčkov strah
Afriška pravljica
Od 3. leta naprej
Ta kratka pravljica govori o zajčku, ki se je ustrašil svoje sence. Tekel je in tekel pred njo ...
Kako ga je bilo strah. Ko se je ves utrujen skril v grmovje, je senca izginila. Kako si je
oddahnil: »Kakšna sreča, da imam tako urne noge!« Pravljica spodbuja pogovor o tem, kako
se doţivljamo in kako pomemben je občutek, da smo v redu, da se zmoremo postaviti po robu
hudim rečem. Da je prav, da smo dejavni ... Lahko spregovorimo o občutjih moči in nemoči,
o doţivljanju sebe in drugih.
28