Skozi umetnost o medosebnih odnosih

sin. In neke noči se je mlademu grofu sanjalo, da mora sinka odnesti h kamnu (hlapcu) ter da
mora na kamen kapniti sinkova kri. Če kapne, kamen oţivi. Tako ţive so bile te sanje, da je
sinka res ţrtvoval. Komaj hlapec spet oţivi, pogleda mrtvo dete in pravi: »Kaj jaz! Kaj jaz!«
Ta otrok naj spet živi!« Dvignil ga je v zrak in prosil za njegovo ţivljenje. In v otroka se je
spet vrnilo ţivljenje. O, kolikšno veselje je zavladalo na gradu. Vsi so se veselili in pripravili
so gostijo, tako, kot je še ni bilo.
Ta močna čudeţna pravljica odpira vrsto vprašanj: o odnosu očeta in sina, o odnosu
mladeniča in hlapca, o odnosu med princeso in mladim grofom, o čarovniku, ki je princeso
zaprl in ji ni pustil oditi, o ljubezni, intuiciji, morda govori o tem, da moramo slediti svojemu
notranjemu jazu, če ţelimo odrasti. Morda o tem, da moramo kot starši znati najprej poskrbeti
zase (in seveda ne kot stari grof na račun otrok), da bi lahko dobro skrbeli za otroke …
V knjigi Za devetimi gorami se skriva še mnogo pravljic, ki so lahko tema za pogovor o
nasilju: Zajec in jeţ, Lačni volk, Bolan tazdravga nese, Tista od Katre, Kako je volk lovil ribe,
Pes in volk, Gozdna pojedina, Kako so tudi starci lahko v pomoč, Divji moţ in huda muca, V
kačo zakleto dekle, O treh sinovih in mucku, Kako je šel fant po hudičevo volno na stekleno
goro, Te ţe vidim, te ţe vidim, O pustu in zakletem gradu, Od mlinarja, kovača in hrastarja,
Zakleti grad, Od lintverna, Trije zakleti bratje in sestra, Deklica brez rok itd.
38