Skozi umetnost o medosebnih odnosih

pomiri, o občutku moči in nemoči. O tem, kaj strah povzroči in kako takrat ravnamo. O
načinih, kako lahko strah zmanjšamo, opogumimo samega sebe, kaj lahko storimo. Otroci in
mladostniki imajo veliko idej, kako bi lahko pomagali sebi in drugim. Ko delimo svoja
razmišljanja, lahko slišimo kaj novega ali pa bolje uzremo sami sebe in druge.
Babica pripoveduje
Slovenske ljudske pripovedi. Izbrala in uredila Kristina Brenkova. Ilustrirala Ančka Gošnik
Godec. Ljubljana: Mladinska knjiga Zaloţba, 1999.
V tej knjigi nekatere pravljice niso zapisane najsočneje, zato je morda bolje, da jih
pripovedujemo po svoje, slikoviteje …
Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice
Rezijanska pravljica
Od 3. leta naprej
To pravljico marsikdo pozna. Medtem ko je botrica lisica prala perilo, se je v lisičino k malim
lisičicam naselila grdina. In nikakor je ni mogla pregnati. Grdinica je le zarenčala »grgrgrh«.
Se je prestrašila lisica in tarnala. Mimo je prišel volk in ji hotel pomagati. Pa ni šlo. Sta
tarnala oba. Potem je prišel medved. Spet ni šlo. So tarnali in se bali vsi trije. Pa je prišel
zajček. Tudi ni šlo. So tarnali vsi štirje. In na koncu je prišla rusica – rdeča mravljica
(najmanjša in najšibkejša) in pregnala grdino. Ta pravljica lahko spodbudi pogovor o različnih
osebnostnih značilnostih (volk je poskušal s strašnostjo, medved – očetovska figura z
velikostjo, zajček – poskočen in hiter z lepo besedo in rusica, iz katere so se norčevali, da je
majhna in nemočna, z majhnim pikom … Spregovorimo lahko o različnih načinih soočanja s
strahom, o sodelovanju, upoštevanju vsakega posameznika, občutjih tistega, ki je nasilen (Le
kako se je počutila grdina?) … Pravljica je primerna tudi za dramski prizorček, vsak se lahko
preizkusi v različnih vlogah: npr. otrok, ki je plašen in miren, poskuša odigrati strašno grdino
(seveda le, če ţeli), otrok, ki teţko uporablja vljudne besede, se preizkusi v vlogi zajčka,
otroci, ki so zelo pogumni, v vlogi majhnih lisičic. Starejši ko so otroci, laţje bodo
30