Skozi umetnost o medosebnih odnosih

deklici vse pojedel. Deklica ga je prosila, da naj pusti njeno hrano, a teliček – kot da je ni
slišal. Prosila je bratce in sestrice, naj ji pomagajo. A bratci in sestrice so se telička bali in tudi
sami jokali. Prosili so mamo za pomoč, a mama je morala na delo. In tako je mala deklica dan
za dnem ostajala brez hrane. Nekega dne pa ji je bilo dovolj. Ko se je teliček spet pripodil izza
peči, je prijela ţlico in ga mahnila po glavi. In v tistem hipu se je teliček spremenil v kup
zlata. Otroci so se čudili, niso vedeli, kaj je to, ko se tako lepo blešči. Mati pa je hitro
spoznala, da so v hišo dobili zaklad. Pravljica na simbolen način govori o tem, kako se
postaviti zase. Seveda ne s silo, gre za to, da rečeš dovolj, NE! Spodbuda za pogovor, kajne?
Za devetimi gorami
Slovenske ljudske pravljice. Izbrala in priredila Anja Štefan.Ilustrirala Ančka Gošnik Godec
in Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga Zaloţba, 2011.
Fiţolčki
Od 3. leta naprej
Pravljica govori o moţu in ţeni, ki sta si močno ţelela otrok, pa jih nista mogla dobiti.
Nekega dne je ţena kuhala fiţol in si je ţelela, da bi fiţolčki postali otroci. Razmišljala je o
tem, kako lepo bi skrbela zanje, kako rada bi jih imela … Ni še do konca izrekla teh besed, ţe
so fiţolčki začeli skakati iz lonca. V kratkem je bila vsa hiša polna otrok. Najprej je bila ţena
zelo srečna, potem pa je vsak otrok nekaj hotel. Eden je ţelel hrano, drugi, da ga pestuje, tretji
je bil ţejen, četrti se je hotel igrati in tako vsi po vrsti. Vsak je nekaj prosil … Ta uboga ţena
ni vedela, kam naj se obrne. Vse je vekalo, ona pa sama za vse. Ko ni mogla več, je zakričala:
»Zadosti!« in zapodila otroke iz hiše. In spet so postali fiţolčki. Hiša je bila spet prazna in
pusta. O, kako je bilo ţeni ţal, jokala je in jokala in si mislila, kako je ravnala narobe. Tedaj
pa se je izpod mize oglasil otrok, ki se je skril. Vzela ga je v naročje, ga poljubljala, vsa
srečna je bila. In od takrat dalje sta ga imela moţ in ţena rada – lepo sta skrbela zanj. Ta
pravljica spodbuja pogovor o ravnanju staršev, ljubezni in nasilju, povezanem z nemočjo in
neznanjem. O tem, da se da ravnanje tudi spremeniti. Starši z otroki ravnajo podobno, kot so
njihovi starši. Nasilje se prenaša iz generacije v generacijo. Potrebno je veliko poguma, da se
odločiš prekiniti krog nasilja. Pri tem lahko članom druţine pomagajo strokovnjaki.
36