1. PDF dokument (12 MB) - Digitalna knjižnica Slovenije

PLANINSKI VESTNIK
iskovanju kraških jam v visokogorjih sveta.
Kako sistematični so bili poljski jamarji
pri raziskovanjih v Avstriji, kaže podatek,
da so na to območje prihajali od leta 1969
skoraj vsako poletje, v tem času pa odkrili
in raziskali več deset globokih brezen
in med njimi 1173 metrov globok Jubilaumsschacht.
V zvezku, ki ima letnico izida 1982, čeprav
je izšel pred kratkim, je natisnjena
tudi obširna in izčrpna kronika, v kateri
so opisane znanstvene raziskave, turizem,
planinstvo, športi v gorah, alpinizem, gorsko
reševanje, jamarstvo, varstvo gorske
narave, zgodovinski prikazi, gradiva za
življenjepise alpinistov, pregled literature
(jugoslovanska knjiga s planinskega področja
ni omenjena nobena, verjetno zato,
ker uredniškemu odboru niso znane, imamo
jih pa, kot vemo, kar precej) in še
nekateri krajši prispevki.
M. R.
Field Guide to Snovv Crystals
Avtor, Edvvard R. LaChapelle, je univerzitetni
profesor in se je udeležil številnih
raziskovalnih odprav na območju ZDA in na
Grenlandu, kjer je raziskoval obliko in lastnosti
snežnih kristalov. Kasneje je raziskoval
snežne plazove za ameriško gozdarsko
ministrstvo ter pri tem spoznal, da
je od različnih oblik snežnih kristalov zelo
odvisna usoda snežne odeje oziroma možnosti,
da se bo ta trgala in plazila. Pri
tem delu je veliko uporabljal fotografski
aparat ter zbral veliko zanimivih podatkov.
Odločil se je, da jih priobči v obliki Priročnika
o snežnih kristalih, namenjenega
za delo na terenu.
Delo ima štiri poglavja.
V prvem poglavju se avtor posveča klasifikaciji
snega, pri čemer uporablja že
znane, uveljavljene klasifikacije in jih
komentira na izredno poučen način. Dodaja
tudi preobrazbo snega, v kateri predlaga
svojo in Sommerfeldovo klasifikacijo
snega, ki je prešel preobrazbo. Slednja se,
žal, do danes še ni dosti uveljavila, četudi
je preprosta in koristna.
Drugo poglavje zadeva opazovanje snežnih
kristalov in fotografije s komentarji.
Zelo poučno in koristno, saj izvemo marsikaj
o neposredni povezavi med obliko
kristala in možnostjo nastajanja plazov! Za
razliko od številnih drugih, zlasti evropskih
avtorjev posveča veliko pozornost posebnim
vrstam snega, kot ivju (mehkemu in
trdemu) ter lepo opiše razne vrste sreža,
o čemer marsikje v sicer solidni literaturi
še danes vlada nekoliko zmede.
V tej združbi obravnava tudi skorjasti požled.
Na koncu navaja številne vire za dodaten
in poglobljen študij. Cena priročnika je
S 10, naročiti ga je na naslovu: University
of VVashington Press, Seattle, Washington
98195, Librarv of Congress Catalog
Card No. 70—8 215.
Pavle šegula
Stare botanične ilustracije
Vsepovsod sam beton in železo,
samo železo in beton,
in niti toliko zemlje,
ki rodi rože in ptice,
da bi našel grob za ptico
in zasadil rožo nanj.
Matej Bor
Od 1. do 20. februarja je bila v Cankarjevem
domu razstava starih botaničnih
ilustracij. Pripravil jo je Jaro Dolar iz bogate
zakladnice botaničnih knjig, ki jih
hrani Narodna in univerzitetna knjižnica.
Pri delu so mu z nasveti pomagali nekateri
strokovnjaki, čeprav razstava ni
imela namena predstavljati znanstvene in
strokovne vrednosti podob in besedil,
temveč predvsem estetsko in zgodovinsko
vlogo eksponatov.
Ročno pobarvane podobe na panojih so
bile ilustrirane z besedami naših pesnikov,
ki so opevali cvetice, rože, trave in drevesa.
Diapozitivi, ki so spremljali razstavo, so
kazali slike iz knjig, ki so morale biti
varno ujete v vitrinah in odprte samo na
dveh straneh; video rekorder pa je predvajal
oddaje o rastlinskem svetu.
Najstarejši razstavljeni deli sta bili knjigi
Otta Brunfeisa iz leta 1530 ter P. A. Mattiolija
in A. du Pineta iz leta 1561. Kranjski
botaniki oziroma naravoslovci ter prijatelji
scientiae amabilis so bili v drugi
polovici 18. stoletja in na začetku 19. stoletja
na tekočem z večino sodobne strokovne
literature, kar nam kaže bogat izbor
botaničnih knjig iz tega obdobja, ki se
začenja s švedskim botanikom C. Linnejem
in njegovim rastlinskim sistemom z
dvojnim poimenovanjem vrst.
Na razstavi je bila predstavljena tudi Scopolijeva
Kranjska flora (Flora carniolica),
prvo delo o naši (kranjski) flori iz leta
1760. Prav letos 8. maja se bomo spominjali
200-letnice smrti njenega avtorja.
Od Hacquetovih del smo si lahko ogledali
njegovo Mineraloško-botanično potovanje
za zabavo od Triglava na Kranjskem do
Glocknerja na Tirolskem v letih 1779 in 81.
Rokopisni oddelek naše osrednje knjižnice
pa hrani nekaj redkih beležnic botanika
Karla Zoisa. Predstavljena sta bila dva
drobna zvezka Seznama semen alpskih
rastlin, ki sta bila odprta na straneh, na
katerih sta zapisani imeni obeh njegovih
cvetic: Zoisova vijolica (Viola zovsii) in
Zoisova zvončica (Campanula zoysii).
Bogat je bil tudi izbor del dunajskega
botanika N. J. Jacguina; v njegovih delih 137