januarska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

POSLOVNE STRANI Poslovne ženske o priložnostih zamejskega gospodarstva Srečanje društva FAM Društvo poslovnih žensk Slovenije - FAM, združuje najuspešnejše managerke in poslovne ženske iz vse Slovenije. Namen društva je, da članice spodbuja in povezuje v močno skupnost, ki bo s svojim potencialom in ambicijami imela vpliv na nadaljnji razvoj družbe. Ana Mrzlikar Bi ženske v poslovnem svetu znale bolj prijazno vladati kot moški in bolj prijazno doseči tisto, kar želijo? Decembrsko srečanje je društvo FAM, katerega začetki segajo v leto 1996, pripravilo v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja in Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, potekalo pa je na temo predstavitve zamejskega gospodarstva in priložnosti. Okroglo mizo, kjer so sodelovali ugledni gostje, uspešni Slovenci, ki živijo in delujejo v sosednjih državah, je moderirala Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. Srečanja se je kot častni govornik udeležil prof. dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. V svojem pozdravnem nagovoru je dejal, da je vesel, da se poslovno uspešne ženske družijo med seboj, saj ženske na žalost v Sloveniji v poslovnem svetu še nimajo prave teže, čeprav je prepričan, da bi znale bolj prijazno vladati kot moški in bolj prijazno doseči tisto, kar želijo. Razvoj zamejskega gospodarstva in njegova promocija v Sloveniji je eden najpomembnejših projektov Urada v zadnjem mandatu. Aktivnosti, povezane s sprejemom Strategije sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 in delovanjem posebnega telesa za spremljanje strategije, je v nadaljevanju predstavila dr. Breda Mulec in med drugim tudi povedala, da sodelovanje poteka na več področjih: pri spodbujanju internacionalizacije in privabljanju tujih neposrednih investicij v Slovenijo, na področju kmetijstva in trajnostnega razvoja, na področju energetske učinkovitosti, pospeševanja turizma, posebne pozornosti pa so deležni mladi. Na tem področju gre zlasti za usposabljanje za delo, da se omogoči in spodbudi mlade kadre za pravo izhodišče za zaposlitev. Gre za postopno graditev info baze za ponudbo in povpraševanje po kadrih, ki iščejo nove priložnosti in so pripravljeni iti na delovne prakse v sosednje države. Majhnost je prednost Poslovno okolje med koroškimi Slovenci in gospodarske priložnosti v sosednji Avstriji sta predstavila Foto: Ana Mrzlikar Marina Einspieler in Feliks Wieser. Marina Einspieler, direktorica Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, je organizacijo SGZ, ki že 20 let povezuje regije, institucije, podjetnike, predstavila kot most za slovenska podjetja, ki želijo prodreti v Avstrijo in pozneje na zahodni trg. Feliks Wieser, predsednik upravnega odbora Zveze Bank in direktor podjetja Drava Trading GmbH, je povedal, da se morajo mala in srednja podjetja organizirati regijsko in poudaril, da že nastaja nova regija Slovenija-Hrvaška. »Povečati je treba tudi zavest o tem, da Slovenci nismo sami, da je naša majhnost popolnoma nepomembna in da je treba v njej najti le prednosti; zaradi nje smo lahko bolj dinamični in fleksibilni«. Hrvaško poslovno okolje in razmere ter priložnosti je najprej predstavila Marjana Košuta Bankovič z Urada za Evropo, ki deluje na Reki in dejansko predstavlja »poslovni servis« za stranke ter pomaga podjetjem pri dokumentaciji za kandidiranje na evropskih razpisih. Povedala je, da se na žalost bogastvo, kot je poznavanje dveh kultur, dveh jezikov in dveh poslovnih okolij, na Hrvaškem še ni izkazalo za prednost pri zaposlovanju. Podobnega mnenja je bil Ignac Rupar, predsednik Poslovnega kluba slovensko-hrvaških gospodarstvenikov, ki je Hrvaško predstavil kot odličen trg, vendar pa po njegovih izkušnjah Slovenci do Hrvatov nastopamo nekoliko preoholo. Svojo uspešno poslovno zgodbo je na kratko predstavila tudi Barbara Antolič, uspešna podjetnica, predsednica Sveta slovenske narodne manjšine Varaždinske županije, ki se je Uradu tudi iskreno zahvalila za veliko delo, ki ga opravlja za Slovence na Hrvaškem. V različnosti je zanimivost in so nove priložnosti Priložnosti v sosednji Italiji sta predstavila Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Trst, in Boris Peric, predsednik Upravnega odbora finančne družbe KB1909 Gorica. Slednji je povedal, da je njihova skupnost v vsem evropskem prostoru najuspešnejša, tako gospodarsko kot tudi na drugih področjih. »Najbolj razvita ekonomija je namreč tista, ki sprejema druge, drugačne, različne; v različnosti je zanimivost in so nove priložnosti …« Gostje so se načeloma strinjali v točki, da imajo Slovenci, ki živijo in delujejo v sosednjih državah, prednost, da poznajo dva svetova, dve poslovni okolji, tekoče govorijo dva jezika. To jih dela uspešnejše, lahko delujejo bolj dinamično in imajo praviloma tudi na sploh veliko možnosti za uspeh. Gospodarsko sodelovanje v slovenski skupnosti iz Porabja naj bi na okrogli mizi predstavila predstavnica madžarske skupnosti Andrea Kovacs, direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina iz Monoštra, ki pa se zaradi bolezni srečanja žal ni udeležila. Formalnemu delu srečanja je sledilo neformalno in prijetno druženje med članicami društva FAM in gosti. 12
KULTURA Svetovni prvak Denis Novato Čas njegovih skladb šele prihaja Edina vzornika svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko sta Slavko Avsenik in Jože Burnik Jože Galič Najin pogovor sva začela – na začetku: pri spominu na njegov prvi nastop na slovenski javni televiziji, sredi devetdesetih let, v tistega dne na moč deževni Ravnici nad Novo Gorico. Mladega harmonikarja, tržaškega Slovenca, je na snemanje pripeljal njegov oče. Danes svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko in prvi slovenski harmonikarski solist, ki je prejel platinasto ploščo, seveda potuje sam. Z avtomobilom prevozi na leto okrog sto tisoč kilometrov, poletov z letali pa že nekaj časa ne šteje več. Malokdo ve, da ste kot otrok najprej igrali klavirsko harmoniko. Bi tudi z njo lahko tako uspeli kot ste z diatonično? »Ne verjamem. Kot solist že ne. Mogoče bi bil član kakega orkestra ali narodnozabavnega ansambla. V resen študij klavirske harmonike je treba vložiti več truda kot v igranje diatonične. Po drugi strani poznam kar nekaj koncertnih mojstrov klavirske harmonike, ki presegajo moje Denis Novato, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko: »Zlasti med Slovenci po svetu doživim veliko lepega in zanimivega: vedno se mi močno vtisne v srce njihovo sprejemanje slovenske glasbe.« izvajalske sposobnosti, vendar pa niso tako uspešni in se z glasbo težko preživljajo.« Ali sploh obstaja kdo, ki je še danes vaš vzornik in mu potihem morda celo zavidate, ker je v kakšni podrobnosti boljši od vas? »Moja edina vzornika sta Slavko Avsenik in Jože Burnik. Imel sem čast, da je pred leti gospod Avsenik posebej zame napisal skladbo Polka za prijatelja in da sem večkrat sodeloval z Jožetom Burnikom. Ko začutim, da je nekdo v nečem boljši od mene, jemljem to kot spodbudo, da pri sebi še kaj izboljšam. Sicer pa menim, da so danes pomembne predvsem sveže ideje, zato se tudi skladanja lotevam na svojevrsten način. Zaradi tega sem včasih tarča ostrih kritik, a vseeno vztrajam, saj sem prepričan, da čas mojih skladb šele prihaja.« Je lahko virtuozu vašega kova všeč tudi povsem drugačen, bolj enostaven, ljudski način igranja diatonične harmonike? Sprašujem zaradi nedavnega koncerta, ki ste ga v Zgoniku pripravili v spomin na Lojzeta Slaka. »Če sem sam virtuoz, še ne pomeni, da imam rad samo virtuozne, tehnično zahtevnejše skladbe. Delo Lojzeta Slaka sem razumel in vzljubil na gostovanjih pri Slovencih v Ameriki. Tam sem spoznal velik čustveni naboj, ki ga imajo njegove skladbe, in to je gospod Slak odlično prenašal na poslušalce. Da, v Zgoniku se je 4. decembra odvil že tretji narodnozabavni spektakel Denis Novato in muzikantje Evrope. Posvečen je bil Lojzetu Slaku, osrednji gostje so bili njegovi Fantje s Praprotna. Bilo je veličastno.« Prej ste omenili Ameriko. Oktobra ste spet bili tam. Kaj je bil vzrok tokratnega gostovanja? »V Ameriki sem bil v letu, ki se je izteklo, kar dvakrat, vsega skupaj pa že štirinajstkrat. Velike zasluge za to ima moj prijatelj in agent John Ferfolja. Kadar le morem, v Ameriki obiščem tudi patra Krizologa. Moj nedavni nastop je bil v okviru praznovanja 95-letnice slovenske cerkve na Manhattnu, za njegovo popestritev pa sem s seboj povabil še obetavnega harmonikarja Roka Zupančiča, ki igra po mojih načelih, izkazal se je že tudi na številnih tekmovanjih in dosegel več mednarodnih priznanj.« Vi sami pa tudi največ nastopate v tujini… »Na leto imam tudi do dvesto nastopov, od tega kakšnih osemdeset odstotkov v tujini. Zadnje čase prihaja na letališčih do prav smešnih prizorov: strogi policisti mislijo, da imam v nahrbtniku pisalni stroj in da sem morda kakšen tehnološko zastarel pisatelj iz Vzhodne Evrope… Zlasti med Slovenci po svetu doživim veliko lepega in zanimivega: vedno se mi močno vtisne v srce njihovo sprejemanje slovenske glasbe. Žal starejše generacije izumirajo, vendar se mladi, narodno zavedni potomci še ne dajo! Veliko igram tudi za druge narode, še posebej uživam na nastopih za nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Brez teh igranj bi se z glasbo bržkone ukvarjal zgolj ljubiteljsko. V tujini je vzdušje bolj sproščeno in občinstvo bolj hvaležno kot v Sloveniji, kjer poslušalci in zlasti glasbeniki nenehno nekaj ocenjujejo in iščejo dlako v jajcu… Pač ne izvajam tako imenovanih show programov, prodajam samo svojo glasbo in izvajanje, kar pa je za slovensko realnost včasih premalo zanimivo.« Kje boste preživeli prehod v novo, za vas jubilejno leto? »V Avstriji, v družbi prijateljev. Harmonika bo seveda z menoj! Kot bo velikokrat tudi v letu 2012, ko bom proslavil 25 let svojega igranja nanjo. Za to priložnost pripravljam jubilejne ploščo, DVD, televizijski koncert z gosti… In gotovo spet kakšno glasbeno novost! Denis Novato je prvi slovenski harmonikarski solist, ki je prejel platinasto ploščo 13
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Izidi
Page 5 and 6: PANORAMA Sejem Moje delo 2011 Prilo
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU 60 let Slovenske izsel
Page 9 and 10: VELIKI INTERVJU ene od osrednjih ku
Page 11: Herman Zupan, slovenski podjetnik v
Page 15 and 16: KULTURA Foto: Jaka Babnik da otroci
Page 17 and 18: kultura Kulturni kažipot izbrala M
Page 19 and 20: KNJIŽNA POLICA Knjižni dar 2012 J
Page 21 and 22: SPOZNAJMO SE Z drugim evropskim pro
Page 23 and 24: NE PREZRITE Rodoslovje Napake v rod
Page 25 and 26: MLADI Eva Petrič Z novimi načrti
Page 27 and 28: med nami Slovenska izseljenska mati
Page 29 and 30: MED NAMI Rafaelova družba Argentin
Page 31 and 32: zamejski dnevnik Slovenci na Madža
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na Hrvaš
Page 35 and 36: DOŽIVIMO SLOVENIJO Črna na Koroš
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo delovanjem pove
Page 39 and 40: ŠPORT kinj, kotalkarice Tanje Roma
Page 41 and 42: ŠPORT V Ljubljani ste imeli šolo
Page 43 and 44: vaša pošta predstavljena še na d
Page 45 and 46: RESÚMENES 60 años de la Sociedad
Page 47 and 48: WWW.DVAJSET.SI

januarska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?