januarska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

VELIKI INTERVJU
ene od osrednjih kulturnih ustanov
v Sloveniji?
Vedno se postavlja vprašanje, ali
bi bilo stavbo bolje zgraditi na novo
ali jo obnoviti. Vsaka taka zgodba,
vsaka odločitev imajo dobre in
slabe lastnosti. Tega osebno nočem
komentirati. Takšno hišo, kot jo imamo,
jo pač imamo. Želel pa bi poudariti,
da se je s prenovo ukvarjalo kar
šest ministrov in trije ravnatelji, kar
ni nezanemarljivo. Po moji oceni je
bil projekt vreden okoli 43 milijonov
evrov. Vsak minister se je po svojih
močeh, pripravljenosti, zmožnostih
trudil, da bi bila prenova opravljena
v njegovem mandatu. Vsem bi se zahvalil
za doprinos k zgodbi, ki nikakor
ni črno-bela.
Kakšen program ste pripravili za
otvoritveno slovesnost?
V bistvu so se pred leti, že pred
mojim prevzemom ravnateljevanja,
odločili, da bomo za otvoritveno
slovesnost imeli novo opero Ljubezen
kapital slovenskega skladatelja
Janija Goloba. Potem pa smo otvoritev,
vsaj v obdobju zadnjih dveh
let, odkar sem na položaju ravnatelja,
vsakih pol leta prestavili. In to je
dobesedno zdesetkalo našo organizacijo,
finance, umetniško ekipo...
Pa vendarle smo v tem času za 55
odstotkov povečali dejavnost. Z
umetniško ekipo, to je z Janijem
Golobom in Vinkom Möderndorferjem,
ki je napisal libreto in opravil
režijo, smo se odločili, da otvoritve
ne moremo več vsakih pol
leta prestavljati, in jo napovedali
oktobra 2012. Verjeli smo, da bo do
tedaj prenova zagotovo končana.
Na otvoritvenemu dogodku smo
postregli z nekaj baletnimi utrinki
in nekaj opernimi deli in mislim, da
je to bilo povsem dovolj, glede na
kratek čas in okvire, v katerih smo
jo pripravljali. Že otvoritev sama po
sebi je bila dovolj velik dogodek.
Pomembno je namreč, da ljudje
začutijo hišo, da jo ponovno vidijo
in da se bodo vanjo vračali.
zel z določenimi negativnimi stanji
iz preteklosti, finančne razmejitve,
dolgoročne in kratkoročne, ki smo
jih opravili, pa se revizorjem niso
zdele primerne. Avgusta 2010 sem
tedanji ministrici za kulturo poslal
pismo, v katerem sem ji pojasnil,
kaj se bo zgodilo, če novembra ne
bo hiše. Ni je bilo niti aprila 2011,
decembra pa smo jo vendarle
dočakali.
Ostajate torej na čelu SNG Opere
in baleta?
Moj mandat traja do konca leta
2014, torej še tri leta. Prepričan
sem, da je bil prvi mandat namenjen
postavljanju opernobaletne
hiše v red, tako v organizacijskem,
umetniškem kot v finančnem smislu.
Mislim, da je samo po sebi umevno,
da bi se to ravnatelju omogočilo
in tudi s svojim delom dokazujemo,
da je to pravi način razmišljanja.
Kakšno operno občinstvo smo
Slovenci?
Slovenci smo dobro operno
občinstvo in ogromno ljudi je zelo
pogrešalo to hišo.
Torej je opera pri nas priljubljena?
Temu lahko pritrdim, opera ima
svoje občinstvo, pa vendar moram
reči, da so se ljudje v zadnjih šestih
letih, ko hiše ni bilo, morda tega
celo nekoliko navadili. Zdaj jih je treba
pridobiti nazaj in temu primerno
smo oblikovali tudi program, ki je
bolj ljudski, tak, ki bo pritegnil širše
množice. Sestavljajo ga znana, prepoznavna
dela, kot so recimo Nabucco,
Traviata, Carmen… Abonmaji
se običajno prodajajo maja in
junija, nekaj malega še septembra.
Mi smo začeli abonma prodajati 15.
novembra, torej močno prepozno,
vendar smo jih v štirinajstih dneh
prodali 500! To dokazuje, da si ljudje
želijo opere in ko bodo videli otvoritev
in predstave v decembru, se
bo število obiskovalcev te hiše po
mojem mnenju močno povečalo.
Imate repertoar za leto 2012 že pripravljen
in na katere predstave bi
lahko posebej opozorili?
Kot sem že rekel, bodo predstave
namenjene širšemu občinstvu, ki ga
moramo pripeljati nazaj. Težko je izpostaviti
katero od predstav, a če se
že moram odločiti, so to Črne maske
v koprodukciji z Mariborom, slovenska
Ljubezen kapital, pa Nabucco,
La Boème… Ponovili bomo Rusalko,
ki je bila zelo velik uspeh v januarju
2011 v Cankarjevem domu, kjer so
osem predstav popolnoma razprodali…
Pri baletu bi izpostavil Giselle,
to je sodobna različica klasičnega
baleta, ki bo v novi preobleki zagotovo
pomenila enega od vrhuncev
sezone.
Česa si na poslovnem in
umetniškem področju v letu 2012
najbolj želite?
Miru, da bomo lahko normalno
delali in postavili hišo v red, kakršen
ji pritiče. Na kulturnem področju je
to gotovo ena najzahtevnejših organizacij,
saj je pri nas zaposlenih 300
ljudi, orkester, balet, zbor, tehnika,
maskerji, lučkarji, ki jih je treba
primerno organizirati…
Mi smo začeli
abonma prodajati 15.
novembra, torej močno
prepozno, vendar smo
jih v štirinajstih dneh
prodali 500!
Veliko delamo na
pridobivanju mladih.
Posebna revizija vam očita preveliko
trošenje oziroma presežek
odhodkov nad prihodki. Kako to
pojasnjujete?
Na ministrstvu za kulturo smo se
dogovorili, da bomo povečali dejavnost
in opravili reorganizacijo dela.
Čez pol leta, torej do junija 2010,
so nam obljubili hišo, do tedaj pa
pomoč pri financiranju. Če bi torej
vsak svoje delo opravil, do teh težav
ne bi prišlo. To hišo sem tudi prev-
Častni pokrovitelj otvoritve in
leta 2012, ko opernobaletna hiša
praznuje 120-letnico delovanja,
je bil oziroma je predsednik dr.
Danilo Türk.
Kdo so obiskovalci opernih in
baletnih predstav? So to pretežno
starejši ljudje?
Veliko delamo na pridobivanju
mladih. Tako imamo operne predstave
za mlado občinstvo, kot sta
Pastir in Apoteka, in baletne, recimo,
Kdo je najmočnejši ali Picko
in Packo. V sodelovanju z Glasbeno
mladino ljubljansko in Glasbeno
mladino Slovenije in tudi sami
skušamo mlade pripeljati nazaj v
našo hišo. Dobro sodelujemo tudi z
akademijo za glasbo, s katero prirejamo
skupne koncerte, in s Konzervatorijem
za glasbo in balet Ljubljana,
v novi dvorani pa bosta zaživela
tudi operni in baletni studio.
9