januarska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

MED NAMI
Slovenija v svetu
Sedem argentinskih
pogledov na Vrtnico
GorIški oktet na koncertni turneji v Buenos Airesu in Mendozi
Tatjana Gregorič, Radio Koper
Goriški oktet Vrtnica,
ki mu zadnjih pet let
umetniški kredo neguje
maestro Marko Munih,
je svojo trideseto obletnico
delovanja zaokrožil z odmevnimi
štirimi koncerti na različnih
prizoriščih v glavnem mestu Argentine,
z dvema koncertoma na 23.
uveljavljenem mednarodnem zborovskem
festivalu Cantapueblo in
glasbenim večerom v Slovenskem
domu v Mendozi. Edi Florenin, Robert
Ličen, Dušan Sedmak, Kristjan
Pregelj, Marko Trošt, Fedor Bernard,
Radovan Ličen in Bogdan Brecelj,
ki so za turnejo pripravili cvetober
tridesetih pesmi, so s svojimi interpretacijami
osvajali tako slovensko
kot argentinsko občinstvo, s slovensko
pesmijo prebujali občutke
domotožja, z odličnimi izvedbami
sakralnih skladb očarali strokovnjake,
s sproščenim prepevanjem
po koncertih osvajali starejše in
mlajše obiskovalce.
»Zelo sem užival, ker sem videl,
da ne pojejo samo virtuozno in z
odlično tehnično pripravljenostjo,
ampak pojejo iz srca in z dušo,« je po
enem od koncertov goriških pevcev
v Buenos Airesu povedal 91-letni
Božidar Fink, nekoč sam pevec Akademskega
pevskega zbora Tone
Tomšič, sicer pa oče priznanega basbaritonista
Marka Finka in izjemne
mezzosopranistke Bernarde Fink. In
podobnih prestižnih hvalospevov je
bila Vrtnica na turneji deležna prav
po vsakem koncertu. Prvi se je zgodil
že komaj nekaj ur po pristanku
in namestitvi v hotelu Normandie
na Rodriguez Pena sredi najhujšega
mestnega vrveža.
V čudovitem in velikem, a za petje precej nehvaležnem
(beri neakustičnem) osrednjem gledališču v Mendozi,
smo nastopili s tematskim koncertom, z izborom
sakralnih skladb iz svetovne zborovske literature. V
posebni loži smo pred našim petinštirideset minut
dolgim nastopom z zanimanjem spremljali nastop
Slovenskega mendoškega okteta. Sestav, ki v Mendozi
prepeva od leta 1998, nas je s svojim kultiviranim
podajanjem skladb Na Vipavskem in Ljubavne iz Rezije
prijetno presenetil. Na skupni večerji po koncertu smo
si marsikaj povedali in seveda tudi združili glasove.
Nekje v severnem predmestju velikega Buenos
Airesa je Slovenski klub Carapachay, kjer so nas kljub
delovnemu četrtku sprejeli številni rojaki, željni
slovenske pesmi. Po nastopu so nas v svoji sredini
zadržali še nekaj ur, nam v prijetnem in sproščenem
vzdušju pripovedovali svoje zanimive zgodbe, nam
že takoj tudi postregli s tradicionalnimi argentinskimi
jedmi, predstavili svoje navade, med katere sodi na
primer tudi poljubljanje namesto rokovanja.
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
je v počastitev dvajsete obletnice samostojnosti
Slovenije organiziralo koncert slovenskih ljudskih
in umetnih pesmi v dvorani A. Piazzolle v palači
province Buenos Aires. Izbrani povabljeni gostje iz
argentinskega kulturnega in političnega življenja ter
diplomatskega zbora so navdušeno spremljali naš
nastop. Na kasnejšem sprejemu, ki ga ja pripravil
pobudnik tega koncerta, veleposlanik Tomaž Mencin,
so pohvalne besede (»prebujali ste globoke občutke
domotožja, tako zbrano in ubrano prepevate, to
je resnično kvaliteten sestav z izjemno raznolikim
programom…«) deževale kot za stavo.
Slovenska pristava je prvo društvo, ki je po 2. svetovni
vojni nastalo v Argentini. Vsako leto tu pripravljajo
Pristavski dan. Letošnji razkošni program prireditve,
ki je potekala pod geslom »Slovenec sem, tako je mati
d’jala«, smo sooblikovali tudi člani goriške Vrtnice.
V počastitev 50. obletnice Slovenskega društva
Slomšek, velikega (več kot 500 rednih članov) in
pomembnega društva v tem velemestu, smo v
Slomškovem domu odpeli celovečerni koncert. Z
zanimivim, tehtnim, a tudi zahtevnim programom in
nekaterimi dodatki (znanimi slovenskimi zborovskimi
hiti, seveda) smo navdušili številne poslušalce, ki so
do zadnjega kotička napolnili precej veliko in zelo
akustično dvorano. Morebiti pa nam je koncert tako
odlično uspel tudi s pomočjo blaženega A. M. Slomška,
ki se je pridružil prvemu kvartetu goriške Vrtnice
pri izvajanju dvozborja v »O magnum Misterium« J.
Gallusa.
Naša druga predstavitev v okviru festivala
Cantapueblo, na katerem smo bili edini predstavniki
iz Evrope, je bila v dvorani Nave cultural. Kot zadnji
nastopajoči sestav na revijskem koncertu smo izvedli
pet skladb po svojem izboru. No, v resnici smo zapeli
še štiri dodatne, saj nas občinstvo ni pustilo z odra.
Kot zadnjo smo – v soju močnih žarometov – zapeli
argentinsko ljudsko »Dos palomitas«. Številnim
oboževalcem našega petja smo po koncertu morali
posreči z avtogrami.
Zadnji koncert naše argentinske turneje je bil v
Slomškovem domu mendoških Slovencev (okrog
600 jih živi v tej slikoviti provinci pod Andi) na ulici
Urquizza 335. Čeprav že utrujeni, pa smo vendar v
nastop vložili precej pevske energije, volje in moči, saj
smo se želeli kar najbolje oddolžiti našim čudovitim
gostiteljem. Slab teden so nas razvajali kot majhne
otroke. Med njimi smo podoživeli številne trenutke
pristnega slovenskega domoljubja, nabitega s čustvi in
ponosom biti Slovenec.
28