januarska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

SPOZNAJMO SE
Z drugim evropskim projektom,
DUO Kunsthandwerk, želijo ohraniti
in razviti domačo umetnostno obrt
in tradicionalne rokodelske dejavnosti
ter jih prenesti na mlajše generacije.
V projektu se rokodelci
povezujejo in predstavljajo, pripravlja
se spletni forum, rokodelski festivali
v Sloveniji in Avstriji. Obenem
pa se trudijo za kulturne izmenjave
med avstrijsko in slovensko koroško
regijo.
»V letu 2012 obhajamo tudi 70.
obletnico izseljevanja koroških
Slovencev, ki ji bomo skupaj z drugimi
kulturnimi dejavniki posvetili
tudi primerno pozornost,« dodaja
predsednica KKZ.
Celoletne aktivnosti
KKZ
Med celoletnimi aktivnostmi KKZ
predsednica opozarja na legendaren
in priljubljen osrednji koncert
KKZ, Koroška poje, vedno drugo nedeljo
v marcu. »V celovškem Domu
glasbe se ob tej priložnosti zberejo
koroški Slovenci iz vseh dolin, ki jim
predstavimo prerez pevskega ustvarjanja
koroško-slovenskih zborov,«
pojasnjuje. V zavesti skupnega
kulturnega prostora vedno povabijo
v goste tudi zbore iz Slovenije
ali slovenskega zamejstva v Italiji. Za
ta koncert KKZ spodbuja zbore, da
se povezujejo in posvetijo težiščnim
temam. Letošnja Koroška poje bo
že 40. po vrsti, namenili pa jo bodo
še živečim koroško-slovenskim
skladateljem.
V Novem mestu vsako leto konec
junija v sodelovanju z OŠ Grm KKZ
Utrinek s koncerta „Koroška poje“
2011, na sliki združeni nastopajoči zbori
(MePZ Danica iz Šentprimoža, Mešani
Mladinski zbor ZG/ZRG v Celovcu,
Vokalna skupina akzent/SPD Jepa-
Baško jezero, Vokalna skupina Voxon iz
Pliberka, Dekliški zbor „Bodeča neža“ iz
Gorice).Spredaj prof. Jožko Kovačič.
za slovenske otroke pripravlja
Jezikovne počitnice. 40 otrok ima
možnost, da po sprejemljivi ceni
v družinskem ozračju izpopolnijo
svoje znanje slovenščine. Nič manj
priljubljene niso Gledališke in lutkovne
delavnice za amaterske mladinske
gledališke in lutkovne skupine
v Ankaranu. Tu pod strokovnim
vodstvom slovenskih in avstrijskih
mentorjev okoli 200 otrok vsako
leto avgusta/septembra pripravlja
svoje predstave in se vežba v igri,
gibu in govoru.
»To sta pravzaprav klasična projekta
čezmejnega povezovanja, ki
jih Evropska unija v zadnjih letih
podpira in dokazuje, da smo s programi
in idejami pri KKZ na pravi
poti,« dodaja Kert-Wakounigova.
Priljubljena kreativna delavnica
za otroke je že polnih 20 let tudi
Teden mladih umetnikov v Mladinskem
centru na Reberci. Priznane
slovenske umetnice in umetniki
uvajajo otroke v svoje delo in jih
spodbujajo k ustvarjanju.
Stalnice pa so še vsakoletna
Srečanja otroških in mladinskih
zborov, Srečanja gledaliških skupin
ali družinsko petje in osrednji
gledališki praznik, 8. decembra, v
Mestnem gledališču v Celovcu.
»Širšega družbenega pomena
sta tudi podelitev Einspielerjeve in
Tischlerjeve nagrade, ki sta najvišji
odlikovanj koroških Slovencev in
ju podeljujemo skupaj z Narodnim
svetom koroških Slovencev,« pravi
sogovornica.
S pestrimi načrti v 2012
Po njenem mnenju je KKZ izpolnila
večino načrtovanih projektov
in ciljev. »Ker imamo toliko idej, jih
vseh, seveda, ni mogoče uresničiti
naenkrat. Že s številnimi stalnicami,
ki jih zaradi uspešnosti nikakor
ne kaže opusititi, smo personalno
in finančno precej zapolnjeni in bi
potrebovali več sredstev.«
Težišči v letu 2012 bosta kampanja
za ohranitev slovenskega
pogovornega jezika, zaenkrat predvsem
na Zilji, v okviru projekta
Slovenščina v družini in 70. obletnica
izseljevanja koroških Slovencev.
»Posebno obeležje zasluži tudi
50. obletnica slovenske predstave
v celovškem mestnem gledališču,
kjer načrtujemo posebno produkcijo
z domačimi izvajalci,« še spomni
Sonja Kert-Wakounig.
V končnih pripravah je zbirka
rožanskih ljudskih pesmi, priredbe
in obdelave za ženski, dekliški in
mladinski zbor, ter zbirka ziljskih
ljudskih pesmi iz zapuščine Lajka
Milisavljeviča. Tovrstne publikacije
so tudi tradicija in posebna pristojnost
KKZ, rožanske bodo izšle verjetno
še letos, najpozneje januarja
2012, ziljske v leta 2012.
Jernej Bajželj
Prostovoljstvo kot
način življenja
Slovenski rojak z visokim državnim odlikovanjem za prostovoljstvo
Blanka Markovič Kocen
Na sliki od leve: sin John s partnerko Andreo, hči Anne, Jernej Bajželj
in njegova žena Willy in sin Peter s partnerko Joy
Jernej Bajželj, avstralski Slovenec, je gotovo eden izmed tistih rojakov,
ki si, čeprav morda malce neopažen, zasluži posebno pozornost, tudi v
naši reviji. Da smo ga sploh odkrili, smo najprej navezali stik z njegovo
hčerko Anne Ling, ki nam je pri našem delu izdatno pomagala.
Septembra ste 2011 je g. Bajželj prejel visoko državno odlikovanje,
kolajno za svoje prostovoljno delo, kar je v letu prostovoljstva še toliko
bolj pomembno. Dolga leta je bil namreč aktivni član najrazličnejših
prostovoljnih organizacij, med njimi Rotary Kluba, v katerem je v
40 letih prepotoval višavja Papue Nove Gvineje in vodil skupino za
gradnjo bolnišnic v Ubaigubi. 16 let je, kot pravi, razvažal obroke
hrane po domovih ostarelih, bil član uprave bolnišnice Ulverstone, se
udejstvoval v najrazličnejših organizacijah in društvih upokojencev ter
številnih drugih organizacijah, ki tako ali drugače skrbijo za blagostanje
ljudi in jim lajšajo življenje, zlasti v letih, ko niso več aktivni.
Avstralsko državno priznanje podeljujejo že od leta 1972 osebam,
ki so se kot prostovoljci izkazali pri nudenju pomoči ljudem, ki le-to
potrebujejo. Bajželj dodaja, da je prostovoljstvo sicer v Avstraliji
zelo razvito in zaželena ter cenjena oblika medsebojne pomoči.
Prostovoljci sodelujejo, denimo, v gasilskih brigadah, v zdravstvenih
domovih, bolnišnicah, domovih za ostarele, obalnih stražah, skavtskih
in cerkvenih organizacijah, v šolah in podobno.
V aktivni dobi je bil Jernej Bajželj samozaposlen v gradbeništvu. »Leta
1959 sem ob obali v Ulverstonu zgradil, ustanovil in do leta 1977 tudi
vodil Bajžljeve počitniške domove,« s ponosom pove.
In spomini oživijo: 5. Januarja 1959 je iz tedanje Jugoslavije pobegnil
v Italijo, od koder so ga iz goriške ječe v okovih pregnali na otok Lipari
nad Sicilijo, od tam pa v begunsko taborišče v Rim. Kot imigrant je
pozneje zapustil Evropo in več kot 11 let živel v šotorih in delal v
pragozdovih v Queenslandu. Naposled si je našel dom v Tasmaniji, kjer
si je v Ulverstonu ustvaril dom in družino.
»Sodobna aviacija in komunikacija sta nam močno olajšali življenje
in nas približali svetu,« pove sogovornik in dodaja, da se Avstralija
lahko pohvali z zelo
visokim življenjskim
standardom in
blagim podnebjem.
»Tasmanija je več
kot dvakrat večja od
Slovenije, a ima zgolj
503 tisoč prebivalcev.
Sonce pa nam sije s
severa,« pove Jernej
Bajželj, ki je bil s
hčerko Anne zadnjič
v Sloveniji leta 2010
in je navdušen nad
razvojem svoje prve
domovine.
Jernej Bajželj ob prejemu priznanja iz rok
tasmanskega guvernerja Ewana Crawforda
21