januarska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...
januarska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...
januarska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>za</strong>mejski dnevnik<br />
Slovenci na avstrijskem Štajerskem<br />
Uspešno leto<br />
v Pavlovi hiši<br />
Ena pomembnejših informacij z avstrijske Štajerske je 410<br />
prijavljenih osnovnošolcev in dijakov k pouku slovenskega jezika v<br />
okrajih ob slovenski meji in v Gradcu.<br />
Ernest Ružič<br />
Nastop pevskega zbora Pavlove hiše,<br />
edine kulturne skupine štajerskih<br />
Slovencev pod vodstvom Bruna<br />
Petrischka.<br />
V krovni narodnostni<br />
organi<strong>za</strong>ciji, Kulturnem<br />
društvu člen 7 so zelo<br />
<strong>za</strong>dovoljni, kajti zdaj<br />
slovenščina ni samo<br />
jezik sosedov kot še<br />
pred desetimi leti,<br />
marveč govorijo tudi o<br />
jeziku babic in dedkov,<br />
kar je pomenljiv<br />
napredek.<br />
Foto: E. Ružič<br />
V<br />
lanskem šolskem letu je<br />
bilo sicer sedem učencev<br />
več, vendar so v krovni<br />
narodnostni organi<strong>za</strong>ciji,<br />
Kulturnem društvu člen 7, zelo<br />
<strong>za</strong>dovoljni, kajti zdaj slovenščina<br />
ni samo jezik sosedov kot še pred<br />
desetimi leti, marveč govorijo tudi<br />
o jeziku babic in dedkov, kar je pomenljiv<br />
napredek.<br />
Na avstrijskem Štajerskem ni narodnostnih<br />
ali manjšinskih šol, ampak<br />
sta prijava in vpis predvsem<br />
odvisna od odločitve staršev. Ali se<br />
ozirajo tudi v preteklost, ko so še<br />
govorili slovensko narečje in s tem<br />
želijo nadaljevati, ali spoznavajo,<br />
kako pomembno je poznati osnove<br />
jezika sosedov zdaj, ko se močno<br />
prepleta življenje ob nekdaj še kar<br />
strogo varovani meji. Zato tudi ni<br />
odveč neke vrste opozorilo ali dobronamerna<br />
pobuda mag. Norme<br />
Bale, ki ima s slovenskim poukom<br />
na Štajerskem bogate izkušnje, da<br />
bi se morali tudi na slovenski strani<br />
bolj množično odločati <strong>za</strong> nemški in<br />
ne samo angleški in v novejšem obdobju<br />
še francoski ali španski jezik.<br />
Če nekako odmislimo, da na avstrijskem<br />
Štajerskem uradno živi nekaj<br />
čez dva tisoč prebivalcev, ki govorijo<br />
slovenski jezik, natančneje slovensko<br />
narečje, in da ima Avstrija po<br />
7. členu avstrijske državne pogodbe<br />
tudi na področju izobraževanja<br />
enake obveznosti kot na Koroškem<br />
in Gradiščanskem, potem smo s<br />
sedanjimi razmerami in rezultati<br />
nekoliko potolaženi, če že ne moremo<br />
biti povsem <strong>za</strong>dovoljni.<br />
Kljub mnogo prijaznejšemu<br />
političnemu ozračju na deželni in<br />
zvezni ravni, kjer o tem odločajo, je<br />
vprašanje, kakšen bi bil odgovor, če bi<br />
Kulturno društvo člen 7 na pristojne<br />
naslovilo predlog o organi<strong>za</strong>ciji narodnostnega<br />
pouka na Štajerskem,<br />
ker to Slovencem <strong>za</strong>gotavlja 7. člen<br />
ADP. Zagotovo bi se najprej zelo<br />
zmanjšalo sedanje število učencev<br />
pri pouku slovenskega jezika. Zato je<br />
zdaj, pa naj se sliši še tako politično<br />
bojazljivo ali demagoško, bolje ostati<br />
pri sedanji obliki in seveda razmišljati<br />
o kakovostnem napredku. Kot je<br />
denimo na šolah, kjer je pouk slovenskega<br />
jezika izbirni predmet v<br />
rednem urniku, v Arnežu/Arnfelsu in<br />
še kje, in ne privesek, ko vsak učenec<br />
želi čim prej domov.<br />
Posebnost je gimnazija v avstrijski<br />
Radgoni, ki jo obiskujejo tudi dijaki<br />
Foto: E. Ružič<br />
iz Prekmurja, in kjer se bomo <strong>za</strong>ustavili<br />
v prispevku v eni prihodnjih<br />
številk naše <strong>revije</strong>. V tem šolskem<br />
letu je v gimnaziji pri slovenskem<br />
pouku 21 dijakinj in dijakov.<br />
Nasploh je bilo leto 2011 zelo<br />
razgibano <strong>za</strong> Kulturno društvo člen<br />
7 in <strong>za</strong> Pavlovo hišo. Kot rdeča nit<br />
skozi vse leto so bile prireditve,<br />
posvečene 125-letnici rojstva dr.<br />
Avgusta Pavla. Zvrstile so se razstave,<br />
skupni koncerti zborov iz<br />
Szombathelya, Cankove in Pavlove<br />
hiše in izid zgoščenke z uglasbenimi<br />
Pavlovimi pesmimi. Pavlova hiša se<br />
je vključila v festival Graška jesen<br />
in evropski festival Dnevi vina in<br />
poezije, izdali so 10. knjigo Literarne<br />
zbirke Nenadoma se je stemnilo<br />
Maruše Krese, ki je bila leta 2005/06<br />
pisateljica mesta Gradec. Pesmi<br />
je prevedla Daniele Kocmut, fotografije<br />
pa je prispevala Meta Krese.<br />
Za konec letošnjega leta so odprli<br />
razstavo del Cristiana Grosschädla<br />
iz Avstrije in Antonije Grum iz <strong>Slovenije</strong>,<br />
imeli literarno branje Josefa<br />
Tilla na temo Božično razpoloženje<br />
in koncert zbora Pavlove hiše pod<br />
vodstvom Bruna Petrischka.<br />
V okraju Leibnitz/Lipnica obiskuje pouk slovenskega jezika v tem šolskem letu v<br />
osmih šolah 194 učencev. Največ, kar 92, lani celo 96 na šoli v Arnfelsu/Arnežu tudi<br />
po <strong>za</strong>slugi učitelja Ernsta Kröblerja, ki se je že pred dvajsetimi leti <strong>za</strong>vzel in uspel s<br />
poukom slovenskega jezika na tej šoli.<br />
30
Change language