Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Deæela tisoËerih jezer<br />
REPORTAÆA<br />
Pot iz Nordkappa proti domu naju<br />
je vodila Ëez Finsko, deæelo<br />
tisoËerih jezer. Kamor seæe<br />
pogled, so sama jezera, velika,<br />
majhna, majcena …<br />
Na severu Finske se πe Ëuti vpliv<br />
Norveπke, vsaj glede kampov, ki<br />
jih je kar veliko, tako da preno-<br />
ËiπËa ni teæko dobiti. Teæje pa je<br />
v notranjosti, kjer so kampi<br />
redkejπi. Tako sva v hiπi v kampu<br />
nazadnje prenoËila v Inariju,<br />
pozneje pa sva se morala zadovoljiti<br />
s hoteli.<br />
V Inariju ob istoimenskem jezeru, ki je sveto<br />
jezero Laponcev, sva si ogledala muzej na prostem,<br />
imenovan Siida, in videla, kako so Samiji æiveli<br />
nekoË. Jezero Inari je ogromno, ne samo po<br />
velikosti, ampak tudi po πtevilu otokov v njem.<br />
Podatki o njihovem πtevilu pa se razlikujejo: bilo<br />
naj bi jih 2800 oziroma 3400. Ne glede na pravilnost<br />
podatkov je πtevilka v enem ali drugem primeru<br />
res izjemna. V Inariju sva imela priloænost v æivo<br />
spoznati deæelo komarjev. Je pa zato hiπa, v kateri<br />
sva prenoËevala, ponujala razkoπno opremljeno<br />
notranjost z lastno savno. Ker je bila æe pozna ura,<br />
sva æeljo po savnanju zamenjala za slastno veËerjo.<br />
Ob πe vedno sijoËem soncu sva se odpravila spat,<br />
v upanju, da naju bosta mreæa na oknih in zaπËitno<br />
prπilo varovala pred piki komarjev.<br />
Naslednje jutro sva se odpravila BoæiËkovi vasi<br />
naproti. Malo pred Rovaniemijem je doma BoæiËek<br />
in v njegovi vasi prestopiπ tudi polarni krog. Vasica<br />
ob poletni vroËini ne vzbuja obËutka, da je tu<br />
BoæiËkov dom. Æe ko vstopiπ na glavno poπto, kjer<br />
imajo ≈boæiËki« ogromno dela, se ta obËutek<br />
spremeni. Vtis pravljiËne deæele se poveËa, ko<br />
nestrpno Ëakaπ na fotografiranje s ≈pravim«<br />
BoæiËkom. Prijeten prostor s kaminom, okraπeno<br />
boæiËno drevo, pod katerim Ëakajo darila, na sredini<br />
pa sedi BoæiËek, poleg katerega sta nizka mizica<br />
in stol, da lahko prisedeπ k njemu in z njim malo<br />
poklepetaπ. Zanima ga, od kod prihajava, in na moje<br />
veliko preseneËenje pove, da pozna Ljubljano in<br />
Maribor. Ko mu zatrdim, da sem bila vse leto zelo<br />
pridna, sledi fotografiranje. Na koncu nama zaæeli<br />
sreËno pot, midva pa poravnava finanËne obveznosti<br />
ob nakupu fotografije. Otroci smo paË otroci.<br />
Pot sva nadaljevala do Rovaniemija, kjer sva si<br />
ogledava Arcticum - muzej o æivljenju na severu.<br />
Vikinπki Ëolni, oblaËila iz koæ, æivalski in rastlinski<br />
svet, vse to je prikazano zelo zanimivo in je vredno<br />
ogleda. Naslednji postanek je bil Kuopio, πe prej<br />
pa je bilo treba nekje prespati. PrenoËila sva v<br />
prijetnem hotelu, ob jezeru, seveda. Naslednje jutro<br />
sva po zajtrku odπla malo naokoli in priπla tudi do<br />
zidane hiπe, v kateri je bil izvir zdravilne vode. Bila<br />
je prijetno hladna.<br />
Na Finskem niso ravno strokovnjaki za ozna-<br />
Ëevanje znamenitosti, zato sem morala v Kuopiu<br />
starejπega gospoda povpraπati za pot do stolpa Puijo,<br />
od koder je veliËasten pogled na jezero Kellavasi<br />
in njegove otoke. Prijazen gospod me je najprej<br />
vpraπal, od kod sem, in takoj nato povedal, da je<br />
bil v Ljubljani in Portoroæu in da mu je Slovenija<br />
vπeË. Ker je dan izjemno lep, se bo s stolpa videlo<br />
kakih 40 ali 50 kilometrov daleË, mi je zatrdil. Imel<br />
je prav. Pogled s stolpa je Ëudovit. Jezero z neπtetimi<br />
otoki, do koder seæe pogled. Ja, to je Finska.<br />
Povzpela sva se πe na skakalnico oziroma prostor<br />
za trenerje in znova ugotovila, kako pogumni so<br />
skakalci, da se spustijo v globino.<br />
Naslednja postojanka so bili Helsinki. Tu se je<br />
potrdila praksa o oznaËevanju znamenitosti.<br />
Ogledala sva si senatni trg s stolnico in se ob sonËni<br />
pripeki in visokih temperaturah zatekla v cerkev<br />
Temppelliaukio, ki je vklesana v skalo in zato<br />
prijetno hladna. Lakota naju je pregnala v<br />
nakupovalni center, ki jih je v srediπËu Helsinkov<br />
kar nekaj, in tako sva zamudila osveæujoË naliv, po<br />
katerem je bilo ozraËje znosnejπe. Po obveznem<br />
postanku v eni izmed kavarn sva se odpravila na<br />
trajekt za Stockholm.<br />
Pogled na trajekt je veliËasten. Enajstnadstropni<br />
trajekt je Ëakal v pristaniπËu, da se vanj zgrnejo<br />
πtevilni osebni avtomobili, avtodomi, tovornjaki in<br />
avtobusi. Trajekt je pravo mesto v malem, saj so<br />
na njem pub, restavracije, disko, noËni klub, duty<br />
free shop in otroπka igralnica. Po veËerji sva odπla<br />
πe na zgornjo palubo, kjer je sameval gromozanski<br />
dimnik in se kazal v vsej svoji mogoËnosti. Hladen<br />
veter je dal vedeti, da sva nekje sredi morja.<br />
Æe od nekdaj je znano, da je hrana na ladji zelo<br />
dobra, kar se je potrdilo tudi pri samopostreænem<br />
zajtrku. Ker smo se æe bliæali Stockholmu, sem si<br />
zagotovila prostor ob oknu in uæivala ob pogledu<br />
na πtevilne otoËke, ki so bili posejani pred glavnim<br />
mestom ©vedske.<br />
V zgodovinski Ëetrti Gamlastan, v starem delu<br />
Stockholma sva si ogledala kraljevo palaËo, ki je<br />
s 608 sobami najveËja kraljeva palaËa na svetu. V<br />
njenem podzemlju so postavljeni na ogled skrbno<br />
varovani kraljevi dragulji. Po ogledu palaËe je sledil<br />
obisk najstarejπe, 700 let stare katedrale v<br />
Stockholmu Storkyrkan in nato πe na Plemiπkega<br />
otoka v Riddarholmski cerkvi, kjer so kraljevske<br />
grobnice. Na poti nazaj sva si privoπËila postanek<br />
v enem izmed πtevilnih lokalËkov na Gamlastanu,<br />
kjer so ulice namenjene zgolj peπcem. Pot naju je<br />
nato vodila mimo Nobelove ustanove, v kateri je<br />
bila razstava o Einsteinu, mimo galerije, kjer so<br />
bile razstavljene skulpture iz ledu (v galeriji je stalna<br />
temperatura 7 °C), in s tem zakljuËila pot po starem<br />
delu Stockholma.<br />
Iz ©vedske na Dansko naju je pripeljal most<br />
Öresund. Most je dolg 16 km, odprli pa so ga julija<br />
2000. Ima πtiripasovno cesto in dvotirno æeleznico,<br />
ki potekata pod in nad morsko gladino. Mostnina<br />
je precej zasoljena, ampak tega sva bila æe tako<br />
vajena. Most se nekje na tri Ëetrt poti spusti v<br />
predor, na drugi strani predora pa je æe Danska.<br />
Æe kar utrujena od poti in pomanjkanja Ëasa (tega<br />
je na takih potovanjih vedno premalo) sva naËrt<br />
ogledov na Danskem skrËila. Pozneje se je izkazalo,<br />
da celo veË, kot sva æelela. Prvi postanek v<br />
Københavnu je bilo staro pristaniπËe Nyhavn, kjer<br />
domujejo pisane stavbe iz 18. in 19. stoletja. V<br />
pristaniπËu so sami lokali, cene v njih pa za naπe<br />
pojme nesramno visoke. Reci in piπi: coca cola in<br />
steklenica piva staneta pribliæno 2000 tolarjev. Ko<br />
sva si malce oddahnila od vroËine, ki naju je<br />
spremljala æe ves Ëas potovanja, sva se sprehodila<br />
do KraljiËinega novega trga. Tu mi je padla v oËi<br />
izjemno lepa stavba, v kateri domuje danski balet.<br />
VroËina naju je silila dalje. Jaz sem seveda iskala<br />
senco v ulici, ki naju je pripeljala do mogoËne<br />
cerkve, znane kot marmorna cerkev, saj ima kupolo<br />
iz marmorja. Nasproti cerkve pa se je soncu<br />
nastavljala velika palaËa, kraljiËina rezidenca<br />
Amalienborg. Ker je bila zaprta, sva pot nadaljevala<br />
do male morske deklice, ki je zaπËitni znak mesta.<br />
Turistov se je zraven deklice kar trlo, Ëeprav se<br />
meni ni zdela niË kaj posebnega. Je pa slavna, to<br />
je res.<br />
Potep po Københavnu sva zakljuËila in se<br />
odpravila v Roskilde, v muzej vikinπkih ladij. Po<br />
ogledu sva se odloËila, da bova prespala na<br />
sosednjem otoku Fyn. Ker je bila zgodnja ura, πele<br />
pet popoldne, se nisva bala, da prenoËiπËa ne bi<br />
dobila. Vendar sva se uπtela. Obiskala sva nemalo<br />
kampov ob morju, pa so bili vsi zasedeni. Tudi<br />
hotel v vasi je bil zaseden, saj so ravno takrat<br />
potekale konjske dirke, in prijazna lastnica nama<br />
je povedala, da so vsi okoliπki hoteli zaradi tega<br />
zasedeni. Ura je bila æe devet zveËer, prenoËiπËa<br />
pa πe vedno ni bilo na vidiku. Utrujena od potovanja<br />
in neuspelega iskanja prenoËiπËa, sva se v trenutku<br />
odloËila. Kar domov jo mahniva, spala bova pa<br />
nekje ob poti.<br />
ToËno opolnoËi sva prispela v Hamburg, kjer<br />
pa se je promet popolnoma ustavil. Zaradi<br />
asfaltiranja avtoceste sva v koloni stala kar dobri<br />
dve uri (seveda nikomur ni padlo na pamet, da bi<br />
se zaradi Ëakanja razburjal), nato pa sva na prvem<br />
poËivaliπËu zaspala kar v avtu. Zavita v toplo spalno<br />
vreËo sva se ob zvoku mobitela zbudila ob sedmih<br />
zjutraj, se πla osveæit, si privoπËila obilen zajtrk in<br />
nadaljevala pot proti domu, kamor sva prispela v<br />
poznih popoldanskih urah.<br />
Bilo je Ëudovito, nepozabno … • Barbara Popit<br />
A-15
Change language