Avtoceste 10 MASTER - Dars

More documents

Recommendations

Info

AVTOCESTNO OGLEDALO Stanko Debeljak, zasluæeno v pokoj Konec meseca junija je delo v Darsu zakljuËil mag. Stanislav Debeljak, dolgoletni Ëlan uprave in prvi finanËnik druæbe. Vse od marca 1994 je v druæbi opravljal delo Ëlana uprave, do junija 2001 je bil hkrati tudi finanËni direktor, zadnjo vidnejπo vlogo v druæbi pa je odigral na mestu vrπilca dolænosti namestnika predsednika uprave. M agister ekonomskih znanosti, ki je delo opravljal z veliko mero ljubezni in modrosti, je po mnenju mnogih eden glavnih ≈krivcev« za veliko uspeπnost slovenskega avtocestnega programa. V obdobju razpada razmeroma velikega jugoslovanskega trga in zaradi tega nastale gospodarske recesije je imel skupaj z drugimi sodelavci v druæbi (takrat je πtela le nekaj deset zaposlenih) pomembno vlogo pri zagonu in nato vodenju za dræavo nadvse pomembnega projekta, ki je prek investicij v gradnjo cestne infrastrukture dokazano pripomogel k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju slovenskega gospodarstva. Sodelavci ga poznajo in ga bodo v spominu ohranili kot spoπtljivega in skromnega Ëloveka, ki so mu interesi slovenske dræave (DARS avtocestni program namreË vodi v imenu dræave) vedno pomembnejπi od lastnih. Stanko Debeljak pa v svoji karieri ni imel pomembne vloge le v DARS-u. Strokovno kariero je zaËel v Sluæbi druæbenega knjigovodstva, kjer je kmalu postal finanËni inπpektor, nadaljeval v Meblu Nova Gorica, najprej kot finanËni direktor, ga vmes zapustil zaradi funkcije namestnika republiπkega sekretarja za finance in se vrnil kot glavni direktor. Vrhunec njegove kariere pa s tem πe zdaleË ni bil doseæen. V drugi polovici osemdesetih je bil izvoljen za zveznega delegata v zboru republik in pokrajin zvezne skupπËine, kjer je bil tudi Ëlan odbora za kreditno-monetarni sistem, na zaËetku devetdesetih pa je bil znova imenovan za namestnika republiπkega sekretarja za finance. Pred prihodom v DARS je bil na ministrstvu za finance zaposlen kot dræavni sekretar za finance, le malo ljudi pa se ga πe spominja po njegovi pomembni vlogi, ki jo je odigral pri uvedbi prve prave slovenske nacionalne denarne valute - tolarja. A skromen Ëlovek se nikoli ne hvali. Kljub temu da DARS zapuπËa s teækim srcem, saj je v njem preæivel nemalo lepih trenutkov, ki mu bodo πe dolga leta ostali v spominu, pa je v neformalnem pogovoru priznal, da se je z njega odvalilo teæko breme. In verjamemo mu. Dragi Stanko, tudi v najlepπem obdobju vaπega æivljenja vam æelimo πe mnogo uspehov in lepih trenutkov. Zasluæili ste si jih. • Matej Kuπar Deset let cestninske postaje Bazara Cestninska postaja Bazara je bila vkljuËena v sistem cestninjenja in predana v uporaba maja. Od mejnega prehoda Vrtojba je oddaljena 2,73 kilometra, na njej pa cestninimo 32,2 kilometra πtiripasovnice - hitre ceste H4 skozi Vipavsko dolino, od Podnanosa do mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba. Omenjena cesta povezuje goriπko regijo z osrednjo Slovenijo, na drugi strani pa se povezuje z italijanskim avtocestnim omreæjem. P omembna znaËilnost naπe doline je odprtost samo proti zahodu, od koder prodira vpliv sredozemskega podnebja, zaradi Ëesar je vegetacijska doba pri nas za dva meseca daljπa kot v osrednji Sloveniji. Ko smo æe pri podnebju, nikakor ne smemo pozabiti znane vipavske burje. Ta severovzhodni veter se z gorskih vrhov zaganja v dolino s hitrostjo tudi do 180 km/h in tako pomembno kroji tukajπnje æivljenje. Zaradi silnega vetra, ki zapiha s Trnovske planote, je veËkrat oviran tudi promet. Zapore prometa zaradi burje, ki lahko trajajo tudi veË dni, najveËkrat omejujejo tovorna vozila s hladilniki in ponjavami, obËasno pa je prepovedan promet tudi za druga vozila, zato se tudi na naπi cestninski postaji pojavljajo zastoji, ko Cestninska postaja Bazara Zastoji tovornjakov na Bazari so pogosti predvsem, kadar s Trnovske planote zapiha burja. Na pikniku ob deseti obletnici cestninske postaje smo se poveselili tudi v druæbi nekdanjih sodelavcev. tovorna vozila stojijo v koloni in Ëakajo na preklic prepovedi. »e pa si kateri ≈pogumneæ« upa naprej kljub prepovedi, ga lahko sunek burje kaj hitro sleËe, Ëe æe ne poleæe. Za take junake potem poskrbijo vzdræevalci hitre ceste, ki so bili do septembra 2004 na obmoËju CP Bazara. Poslovanje na cestninski postaji Bazara poteka v skladu s tehniËnimi moænostmi in z najveËjim prizadevanjem 13 zaposlenih in πtudentov, ki jih sprejmemo na poËitniπko delo. Trenutno imamo na CP Bazara v vsako smer po dve kombinirani cestninski stezi, hitrih stez ABC pa nimamo. ZnaËilno za naπo cestninsko postajo je, da je okrog polovice vsega prometa tovornega, v sezonskih mesecih pa je tudi vse veË turistov, ki izberejo to smer za svojo dopustniπko pot. Kljub iz leta v leto veËjemu prometu na cestninski postaji nismo beleæili zastojev. K veËji pretoËnosti prometa dodatno pripomoreta moænost elektronskega plaËila cestnine in plaËilo z razliËnimi vrstami kreditnih kartic. Do naslednje sezone bomo izvedli πe nujno sanacijo poπkodovanih cestninskih stez na CP, da uporabnikom postanek pri nas πe prijaznejπi. Toda, kako hitro Ëas beæi ... Maja je minilo æe okroglih deset let, odkar smo zaËeli z delom na naπi cestninski postaji. Torej smo se ≈bazarci« odloËili, da bomo to obletnico izkoristili za sreËanje tudi s tistimi, ki ne nosijo veË Darsove sivo-zelene uniforme oz. ne delajo veË na Bazari. Tako smo se zadnji petek v maju zbrali na pikniku, ki je v prijetnem druæenju minil, kot bi mignil. NaËrtov pa je πe veliko. Z izvedbo druæabnih dogodkov poskrbimo tudi za sprostitev, potem pa se pogumno sooËimo tudi s poslovnimi izzivi. Naπ nadaljnji razvoj je priËakovan po zakljuËitvi celotne trase hitre ceste, saj je v gradnji πe eden izmed gradbeno-tehniËno najzahtevnejπih odsekov - 10,7 kilometra Ëez Rebernice. • Milanka Vodopivec A-8
AVTOCESTNO OGLEDALO 15 let predora Karavanke Predor Karavanke je 1. junija letos praznoval obletnico, saj je bil natanko pred petnajstimi leti predan v uporabo. Vse do danes je ostal edini enocevni predor v slovenskem avtocestnem omreæju, πe vedno pa je tudi najdaljπi slovenski cestni predor. Mednarodni avtocestni predor Karavanke, rudarske dolæine 7864 metrov (od portala do portala pa 8019 metrov), od tega je dolæina slovenskega dela predora 3750 metrov, je bil predan v uporabo le nekaj dni pred zaËetkom osamosvojitvene vojne, 1. junija 1991, promet pa je skozenj stekel 2. junija 1991. eprav je promet skozi karavanπki » predor razmeroma redek, pa iz leta v leto naraπËa in v povpreËju v obeh smereh æe presega 6000 vozil na dan. ©e zlasti naraπËa tovorni promet, saj je prav ta smer najkrajπa pot do jugovzhodnih deæel Balkana. Od zaËetka junija 1991 do danes je skozi predor peljalo veË kot 24 milijonov osebnih in tovornih vozil, v njem pa do zdaj ni bilo nobene veËje nesreËe. Delavci podjetij SCT Ljubljana in Polensky und Zoellner iz Salzburga, ki so gradili slovenski del predora, avtoceste in mejne ploπËadi, so v petih letih izjemno zahtevne gradnje izkopali in odpeljali na deponijo skupno 301.000 prostorninskih metrov materiala, iz vkopa pred portalom pa 317.000 prostorninskih metrov. Za pot skozi goro je bilo porabljenih 274 ton eksploziva, vgrajenih pa je bilo 1506 ton lokov in æeleznih mreæ. Samo v betonski obok so vgradili 55.613 prostorninskih metrov betona. »eprav je bila pred petnajstimi leti v predor vgrajena tedaj najnaprednejπa tehnologija elektrostrojnih in varnostnih sistemov, katere osnovni principi delovanja ostajajo sicer nespremenjeni, je treba posamezne komponente posodabljati. Upravljavec slovenskega dela predora DARS, d. d. je v zadnjih letih posodobil raËunalniπke sisteme, vgradil smernike LED, oznaËil ubeæne poti in ojaËal razsvetljavo. Skladno z Direktivo 2004/54/EC o zagotavljanju varnosti v predorih pa DARS, d. d. skupaj z avstrijskim upravljavcem, druæbo Asfinag, æe naËrtuje posege, ki bodo dolgoroËno potrebni za zagotavljanje Ëim veËje varnosti v predoru. Do konca leta 2014 (za dræave z veËjo gostoto predorov, med njimi tudi Avstrijo in Slovenijo, pa do konca leta 2019) je v skladu z navedeno evropsko smernico treba zagotoviti πe viπje varnostne ukrepe v vseh predorih v transevropskem cestnem omreæju, med njimi tudi v predoru Karavanke, in sicer adaptirati prezraËevanje (v sredinskem delu predora) in izboljπati ubeæno-reπevalne poti. Ukrepi, potrebni za uskladitev z omenjeno direktivo, za predor Karavanke πe niso naËrtovani, so pa predvideni in bodo v obdobju, kakor je predpisano z direktivo, tudi izvedeni. Æal se karavanπko gorovje πe ni umirilo in v predoru povzroËa deformacije, predvsem na slovenski strani, kjer je hribina geoloπko slabπa, med gradnjo pa talni obok ni bil izdelan v celotni dolæini predora. Tako bo potrebna njegova sanacija, ki bo potekala letoπnjo jesen. Gre za do zdaj tretji veËji poseg v voziπËno ploπËo. Pri rednih pregledih predora in snemanja kanalizacije z videokamero je bilo namreË ugotovljeno, da prihaja zaradi razliËne geoloπke sestave hribine do stiskanja talnega dela predorske cevi, posledica Ëesar so dvigovanje voziπËa in poπkodbe v kanalizacijskem omreæju. Sanacijski ukrep bo zaobjel sanacijo voziπËne ploπËe in vgradnjo talnega oboka v dolæini 140 metrov ter sanacijo poπkodovane kanalizacije v dolæini 430 metrov. Zaradi zagotovitve stalne prevoznosti predora se bodo dela izvajala med prometom na polovici voziπËa, zato bo promet ves Ëas izvajanja obnovitvenih del potekal izmeniËno enosmerno po drugem smernem voziπËu predora. PriËakovati je do 30-minutne zastoje. Obnovitvena dela so usklajena z avstrijskim upravljavcem predora, saj bodo tudi Avstrijci med izvajanjem sanacije na slovenski strani obnovili obloge in opleske sten na svoji strani, skupaj pa bomo v celotnem predoru prenavljali sistem klica v sili in vgradili ozvoËenje. Po predvidevanjih bodo pri obrizgu sten na avstrijski strani nujne tudi popolne zapore predora, in sicer predvidoma nekaj noËi v pozni jeseni. Pogodbeni rok za dela, ki se bodo zaËela izvajati predvidoma 18. septembra 2006 in bodo potekala 24 ur dnevno vse dni v tednu, z vmesno prekinitvijo med boæiËno-novoletnimi prazniki (predvidoma med 18. decembrom in 8. januarjem), je 180 dni. Pogodbena vrednost del (za slovensko stran predora) znaπa 579,37 milijona tolarjev, izvajalec del pa je SCT. Poleg navedenih del bo v obdobju med 18. septembrom in 10. oktobrom saniran tudi del voziπËa med vhodom v predor do mejnega platoja, zaradi Ëesar bo zapora podaljπana do mejnega platoja. Pogodbeni izvajalec del, izbran na javnem razpisu, je Strabag, pogodbena vrednost pa znaπa 135,48 milijona tolarjev. A-9
Page 1 and 2: Avtoceste interni ISSN 1581-8977 π
Page 3 and 4: AKTUALNO Mednarodni obrtni sejem v
Page 5 and 6: Izobraæevanje delavskih predstavni
Page 7: AVTOCESTNO OGLEDALO Prva turistiËn
Page 11 and 12: V SREDI©»U A-11
Page 13 and 14: UREJA: MOJCA MATI MARIJA »IRI» Da
Page 15 and 16: Deæela tisoËerih jezer REPORTAÆA
Page 17 and 18: ZNOTRAJ DARSA Modni dodatki Velikok
Page 19: Fina Ëokoladna rulada Testo: 8 jaj

Avtoceste 10 MASTER - Dars

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?