Å tevilka 23, januar 2012 - Carinska uprava Republike Slovenije
Å tevilka 23, januar 2012 - Carinska uprava Republike Slovenije
Å tevilka 23, januar 2012 - Carinska uprava Republike Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
[DOGODKI OB 20-LETNICI]<br />
Kot je poudaril dr. Božo Repe, se je Jugoslavija od 50. let<br />
naprej močno razlikovala od drugih socialističnih držav, Slovenija<br />
kot ena njenih republik pa je še posebej izstopala. V<br />
kulturnem smislu je bila prozahodno usmerjena, z zahodom<br />
je imela stalne stike, imela je višji standard in nenazadnje so<br />
njeni prebivalci hodili po nakupih v tujino. Kot je slikovito<br />
povedal, so ljudje sicer verjeli v Tita in samoupravljanje, a tudi<br />
v pralne stroje in druge dobrine zahoda. V prvih povojnih<br />
letih je cvetelo tihotapstvo na slovensko-italijanski meji. Obmejno<br />
prebivalstvo je iz Italije tihotapilo sladkor, kavo, riž,<br />
limone, fotoaparate, sirkove metle, v Italijo pa meso, maslo,<br />
jajca. Avstrija do sredine 60. let ni bila tako priljubljena kot<br />
Italija, predvsem zaradi višjih cen in slabše ponudbe.<br />
Ivan Živko in Katarina Janjič skrbno zlagata carinske knjige v<br />
vitrino.<br />
Zapornica na simboličnem prehodu iz jugoslovanske v<br />
slovensko carino<br />
Dr. Dušan Nećak je predstavil pomen Trsta kot nakupovalnega<br />
središča, ki je dolga leta živel od jugoslovanskih<br />
kupcev. Zlato obdobje je bilo v letih od 1960 do 1990.<br />
Njegov pomen se je razlikoval glede na vrsto ljudi oziroma<br />
nakupovalcev. Za obmejno prebivalstvo je bil poleg nakupovanja<br />
tudi mesto kulturnih, izobraževalnih in športnih<br />
prireditev, prebivalci iz notranjosti <strong>Slovenije</strong> so ga obiskovali<br />
za razvedrilo, kupovali pa so predvsem stvari, ki jih<br />
v Jugoslaviji ni bilo mogoče dobiti ali pa si bile čez mejo<br />
precej cenejše (tekstil, igrače, kava, foto oprema, rezervni<br />
deli za avtomobile). Drugi prebivalci Jugoslavije so v Trstu<br />
na veliko kupovali poceni robo in jo nato drago prodajali v<br />
domovini. Kavbojke, denimo, so bile v Beogradu dvakrat ali<br />
celo trikrat dražje kot v Trstu. Razbohotilo se je tudi tihotapljenje<br />
v Romunijo in Bolgarijo. Tržačanom nakupovalni<br />
turizem ni bil vselej pogodu. Pritoževali so se nad nenehno<br />
gnečo v središču, kaosom v prometu in »neuglednimi« kupci.<br />
Z razpadom SFRJ je nakupovalni turizem začel usihati.<br />
V letih 1992 in 1993 so bili tako glavni nakupovalci v Trstu<br />
Madžari in Hrvati, Slovenci pa so začeli poceni nakupe postopoma<br />
iskati na Madžarskem (Lenti).<br />
Mag. Stanislav Mikuž je poudaril sodobno vlogo carine kot<br />
službe, ki opravlja nadzor nad uvozom, izvozom in tranzitom<br />
blaga, uporablja sodobno informacijsko tehnologijo, s<br />
podjetji posluje brezpapirno in jim omogoča carinske postopke<br />
24 ur na dan. Močna je tudi njena fiskalna vloga,<br />
saj pobira dajatve: trošarine, davek na dodano vrednost ob<br />
uvozu, okoljske dajatve, carine in druge dajatve.<br />
Zgodovinarja Dušan Nećak in Božo Repe sta si ogledala<br />
razstavo skupaj s svojimi študenti.<br />
ske Filozofske fakultete, dr. Dušanom Nećakom sodeloval<br />
na predstavitvi.<br />
Boštjan Hepe je v zborniku prispeval obsežno poglavje o<br />
zgodovini carine od antike do konca druge svetovne vojne.<br />
Pri zbiranju podatkov in gradiva je ugotovil, da je zgodovina<br />
carine na slovenskih tleh še precej neraziskano področje,<br />
gradivo pa je razdrobljeno v različnih virih, tudi v tujini,<br />
kjer so mu zelo pomagali v avstrijskem carinskem muzeju<br />
na Dunaju. Zato je študentom zgodovine, ki so prišli na<br />
CARINA.SI | 27
Change language