Å tevilka 24, julij 2012 - Carinska uprava Republike Slovenije

| Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije | julij 2012 | številka 24 |
Intervju: Vanja Tajnšek
12. zimske carinske igre
Pri portugalskih in estonskih carinikih
Gradnja mejnega prehoda Vinica
Izlet do izvira Kolpe

[ UVODNIK ] > > > >
Spremembe
Vse se spreminja, nič ne premine. (Ovidij)
Vse se spreminja in spremembe so dejstvo. Ko naletimo
nanje ali one na nas, se nam porodi kup vprašanj. So spremembe
dobre ali slabe? So pričakovane ali presenečenje?
So priložnost ali korak nazaj? Ali nanje lahko vplivamo?
Prijatelj iz vodstva uspešnega slovenskega podjetja mi večkrat
zatrjuje, da so spremembe pač dejstvo in da se z njimi
v splošnem lahko soočimo na dva načina. Prvič: najprej se
vprašamo, ali lahko na spremembe in dogodke, povezane
z njimi, kakor koli vplivamo in ali naše mnenje lahko
vpliva na odločitev. Če je odgovor »da«, potem naredi vse,
da bo tvoje mnenje upoštevano pri odločanju. V tem primeru
seveda nujno prevzemi nase posledice svojih dejanj
in nosi del odgovornosti za končni rezultat – najsibo ugoden
ali ne. Če je odgovor na vprašanje »ne«, torej da nima
tvoje mnenje nikakršnega vpliva na končno odločitev ali
rezultat, potem si le igralec v igri, v kateri pravila določajo
drugi. V tem primeru se nima smisla obremenjevati
in si razbijati glave, kaj in kako se bo zadeva razpletla.
Vsekakor dober nasvet, ki ga je v teoriji najbrž zelo lahko
upoštevati. Težava nastane v tistem trenutku, ko ugotovimo,
da bi srčno radi povedali svoje mnenje in želeli, da ga
upoštevajo, a spoznamo, da je igra pravzaprav že odločena.
Da ni ne možnosti ne časa za spremembo spremembe.
Spomnim se sodelavca, ki se nikakor ni hotel sprijazniti
z računalniki in je trmasto tolkel po pisalnem stroju (z
indigom med dvema listoma papirja). Mlajši kolegi smo
se muzali, on pa nam je ničkolikokrat in prav nič v zadregi
povedal, da računalnik pač nima duše, nežno pogladil
svoj oranžno-beli pisalni stroj in si prižgal cigareto. Ja, to
je bilo obdobje, ko se je še (na veliko) kadilo v pisarnah.
Cigareta v ustih, roke na tipkovnici, pepel med tipkami
–vsakdanji prizor ob vstopu v pisarno. Ko so pepelniki
postali prepovedan dodatek na pisalnih mizah, se je rodil
silen upor: češ, tako se ne da dobro delati, brez cigarete ni
ustvarjalnosti.
Morda je v človekovi naravi, da se upira spremembam.
Ker se bojimo, da nam bodo vzeli tisto, kar nam je ljubo,
dragoceno, naše ustaljene navade, rutino, celo tradicijo.
Ker bomo morda postavljeni v novo okolje s kopico neznank
in z novimi pravili, v katerem se morda (sprva) ne
bomo najbolje znašli. Ker se bomo morali prilagoditi in se
odreči vsakdanji predvidljivosti, občutku varnosti in varljive
nespremenljivosti. Toda, ali obstaja enoten recept, ki
bi mu zvesto sledili in si na koncu zmagoslavno nazdravili
brez grenkega priokusa? V teoriji so opisane nekatere
strategije, ki se jih velja držati ob soočenju s spremembami.
Vprašanje pa je, katero strategijo ubrati: se sploh
ne odzvati na spremembe, se soočiti z njimi in odlašati z
odzivom do zadnjega ali se takoj proaktivno odzvati ter
poiskati koristi in priložnosti. Jaz bi odgovorila s kitajskim
pregovorom, ki mi je bil vedno ljub: Ko zapiha veter
sprememb, eni dvignejo ščite, drugi pa zgradijo mline na
veter. Treba je le izbrati stran.
Sabina Langus Boc,
urednica Carina.si
Carina.si | Interno glasilo Carinske uprave RS
Izdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, Ljubljana
Glavna urednica: Sabina Langus Boc | Fotografija na naslovnici: Skladišče v koprskem pristanišču (foto: CU Koper) | Lektoriranje: Mira Anžur
Grafična priprava in tisk: Tiskarna Klar, Murska Sobota
Naklada: 500 izvodov
Ponatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 1581-8829
2 | CARINA.SI

[ INTERVJU ]
Vanja Tajnšek,
pesnica s pištolo za pasom
»Knjige vendar tako lepo dišijo.«
KAZALO
Spremembe............................2
Vanja Tajnšek,
pesnica s pištolo za pasom......3
Fotografije in še marsikaj zanimivega
si lahko ogledate in preberete tudi na
Vanjini spletni strani www.zaspancki.
si.
Z Vanjo sva sodelavca od leta
1987, zato sem mislil, da jo že
dobro poznam. A sem se motil!
Zadnje čase opažam, da je sploh
ne poznam, še najmanj pa dobro.
Znova in znova me prijetno
preseneča.
V Carinski izpostavi Celje je začela
s sprejemom deklaracij, kar
bi ženskemu delu carine pristajalo.
Zaradi Vanjinega živahnega
temperamenta tako delo, kot je
monotono sprejemanje deklaracij,
seveda ni moglo dolgo trajati.
Odločila se je, da nadaljuje v mobilni
skupini Carinarnice Celje, ki
jo danes tudi vodi, in to kot edina
ženska vodja mobilcev pri nas.
Nove naloge davčne izvršbe
v Carinskem uradu Murska
Sobota...................................5
Strokovni izpit za carinskega
svetovalca – inšpektorja..........6
Kurenti na mejnem prehodu
Jelšane...................................8
2. simpozij o uniformah...........8
Delovni obisk v Estoniji.........10
Pri portugalskih carinikih......12
12. zimske carinske igre
Celje 2012...........................15
Izlet do izvira Kolpe..............18
Najprej sem jo prosil, naj kaj pove o svojem delu v mobilni enoti.
»Saj me poznaš! Ponavadi povem, kar mislim, da je prav. V carini nisem
od včeraj, marsikaj sem doživela in videla. Vem, da včasih koga to zbode,
zaboli – a če je posledica, da začne o stvari razmišljati in nanjo gledati tudi
iz drugega zornega kota, potem je vredno.«
O delu v mobilni enoti:
»Verjetno imam kot ženska drugačen pristop, a glede na to, da sem že 15 let
vodja mobilne ekipe in so kolegi zadovoljni z mano, menda že delam prav.
In če so mi podelili zlati carinski znak, najbrž tako mislijo tudi nadrejeni.
Za svojevrsten uspeh si štejem, da vzdržujem visoko raven timskega duha,
ko ni treba vsakomur s prstom pokazati, kaj naj gleda, in mu ukazovati, kaj
naj dela. Praktično si že s pogledom povemo vse. Doseči popolno zaupanje,
ni mačji kašelj. Seveda sem se ogromno naučila tudi sama. Pri svojem
delu se srečujem z zelo različnimi ljudmi in usodami. Ljudi nehote začnem
gledati drugače in prag tolerance se samodejno dvigne. Pri nekaterih že
prvo sekundo natanko vem, kako in kaj, pri drugih šele postopek razkrije
Brežiški carinik v misiji EULEX
na Kosovu............................19
Finančni minister in evropski
poslanec na carinski
razstavi................................21
Bilo je kul!...........................22
Sindikat tako in drugače.......23
Fotografski natečaj...............24
UPS!....................................25
In memoriam........................26
CARINA.SI | 3

[ INTERVJU ] > > > >
zgodbo. Najbolj me je ganila zgodba starejše ženske iz
Albanije. Njen mož mi je pomolil svoje in njene dokumente.
Ves čas ni spregovorila niti ene same besedice,
gledala je v tla, ko pa sem pregledala njeno torbico, je
imela v njej samo in zgolj denarnico. Odprla sem jo
in v njej ni bilo nič. Popolnoma nič. S pogledom sva
se srečali in moram reči, da sem imela presneto velik
cmok v grlu.«
Vanja Tajnšek je vodja Mobilnega oddelka Carinskega
urada Celje.
V prijetnem klepetu ob kavici sem jo povprašal
še o njenem prostem času, pesmih in fotografiranju.
»Pesmi pišem že od malega. Najprej se pojavi ideja, en
stavek, skupek misli, celo sanj. Kar tako iz nič hrumijo
iz glave in srca s takšno silo, da jih včasih, v tisti prvi
nuji, načečkam kar na papirnat prtiček, medtem ko v
kavarni pijem kavo. Potem komaj čakam, da pridem
domov in zadevo dokončam, saj je energija tolikšna,
da jemlje dih.
Najraje ustvarjam doma. Obožujem svoj dom – topel
in poln meni najljubših ljudi. Poln objemov, poljubov
in stiskov dlani, kar tako, brez razloga, ker za take reči
ni treba imeti rojstnega dne ali praznovati obletnice.
Če zunaj še dežuje, je to balzam za moje ideje. Moje
pesmi so ritmične, gredo v uho in spomin, včasih so
nagajive in nadvse zabavne. Roko na srce – je sploh kaj
lepšega na tem svetu, kot slišati otroški smeh? So nežne
in poučne, saj je treba spoštovati naravo in živali.
Moje pesmi so zbrane v več zbirkah in ena prvih je
zbirka, za katero sem zbrala dovolj poguma, da jo objavim
– Zaspančki, zakaj se ti ni treba bati teme. Tudi
zato, ker je bil eden ciljev v mojem življenju izdati knjigo.
Nimam velikih ciljev, saj majhne reči lahko zadovoljijo
dušo za dlje časa kot velike in bahave. Božati
tiste gladke liste, obračati strani, jih vonjati ... Knjige
vendar tako lepo dišijo.«
To se lepo sliši. Pa je res tako enostavno?
»Pisati za otroke ni hec, saj te takoj prečitajo. Če nisi
iskren, te pač ne marajo poslušati. Včasih kdo zamahne
z roko, a verjemi, usesti se pred prazen list papirja in
začeti ustvarjati, je zelo težko. Že začeti je težko, kaj
šele, da nekaj res uspe. Jaz nisem hitro zadovoljna: če
ritem ni točno takšen, kot mora biti, če besedilo ne
izpove točno tistega, kar hočem, ga odložim in morda
se čez nekaj mesecev samo izlije na papir. Skratka, na
silo ne gre.«
Najbrž je v tebi še veliko nenapisanega?
»Pripravljeno imam že novo zbirko. Je čisto drugačna,
nič kaj sanjava, ampak polna dogodivščin, navihanosti,
predrznih zgodb in srečnih koncev. Naj bodo vedno
takšni! Morajo biti – vsaj v otroškem svetu. Zaspančki
bodo dobili »sestrico«.
Vem, da rada fotografiraš.
»Kar zadeva moj drugi hobi, pa je tako, da mi je prvi
zrcalnorefleksni fotoaparat kupil moj dragi. No, tudi
drugega mi je kupil in še kakšen objektiv. Imam zelo
razumevajočega partnerja ali pa ima morda zveze pri
Božičku. (smeh) To mi je bilo očitno namenjeno, saj
Vanjina najljubša in najbolj pravljična je fotografija
Celjskega gradu s poti na Celjsko kočo zgodaj zjutraj, ko je
jutranja zarja obarvala meglo, ki se je zaradi hladnega zraka
še zadrževala v dolini: »Vsa pravljica, ki je dobesedno jemala
dih, je trajala le nekaj minut. Še velikokrat sem jo čakala, a
se ni ponovila niti enkrat.«
4 | CARINA.SI

[ DOGODKI ]
sem že kot dekle govorila, da bi rada slikala komarja v
levo oko. Danes vem, da je to mogoče, vendar je makro
fotografija ena najtežjih, če ne že najtežja. Najraje
slikam naravo, vedno me osupne lepota prebujajočega
se dne: meglena jutra, prvi sončni žarki …«
Kako lahko vse to združiš s službo?
»To lahko odlično združim s službo, saj je največkrat
tako, da zjutraj odhajam na delo ali pa se zjutraj vračam
domov. Postala sem kar odvisnica, saj že nekaj let nosim
fotoaparat vedno s sabo in v službo odhajam prej,
kot bi bilo treba. Nikoli ne vem, morda srečam na poti
kaj zanimivega. Morda se sliši nekoliko noro, priznam.
Vendar si ne bi mogla oprostiti, če bi zamudila kakšno
res dobro sceno, ki običajno traja le delček sekunde ...«
Ob pisanju članka sem se spomnil reka H. J.
Browna: »Življenje od nas ne zahteva, da smo
najboljši, ampak zgolj to, da se trudimo po svojih
najboljših močeh.« Takšna je Vanja.
Ivan Šef, CU Celje
Foto: osebni arhiv Vanje Tajnšek
Nove naloge davčne izvršbe v Carinskem uradu
Murska Sobota
Carinska uprava RS je 1. januarja 2012 začela tretjo fazo izvršb. Za Carinski urad Murska
Sobota je to pomenilo nove naloge in pristojnosti pri izterjavi glob, denarnih kazni in stroškov,
ki jih izrekajo drugi prekrškovni organi (razen policije) na podlagi zakona o prekrških.
Prevzem novih nalog pomeni tudi že reševanje kadrovskih
težav, ki se bodo pojavile ob vstopu Hrvaške v Evropsko
unijo naslednje leto. V izterjavah bo marsikdo našel svojo
redno delo in vsakodnevni zaslužek.
skladišču stare opreme poiskali nekaj pisarniških miz in stolov,
namestili smo računalnike in skener ter priključili dva
nova telefonska aparata z nameščeno snemalno napravo.
Prve delovne dni januarja 2012 sta osmim novincem na
področju izvršb iz Carinskega urada Murska Sobota izrekla
dobrodošlico dva izkušena sodelavca v izterjavah. Oblikovan
je bil Oddelek za izvršbe, v katerega je bilo v začetku
razporejenih deset izterjevalcev različnih profilov. Po prvomajskih
praznikih sta se nam pridružila še dva, tako da nas
je v oddelku dvanajst.
Na začetku je bilo treba urediti primerne prostore za delo,
saj praznih pisarn v uradu ni bilo na voljo. Decembra 2011
se je dogodilo nekaj neljubih preselitev, da smo na koncu
izterjevalci vendarle dobili dve pisarni na sedežu urada.
Opremiti jih je bilo treba s pohištvom, namestiti računalnike
in druge pripomočke. Zaradi varčevalnih ukrepov smo v
V Oddelku za izvršbe Carinskega urada Murska Sobota
smo oblikovali svoj zaščitni znak. To je delovna, vztrajna,
močna, neuničljiva in pridna mravljica, pripravljena na delo
z administrativnimi in premičnimi izvršbami. Naša himna je
pesmica Janeza Bitenca Naša četica koraka.
CARINA.SI | 5

[ DOGODKI ] > > > >
Predlagatelji (pričakujemo, da jih bo samo v našem uradu
okrog 100) so ob koncu leta 2011 začeli z Generalnim carinskim
uradom sklepati dogovore o elektronskem načinu
vlaganja predlogov izvršb. Računalniška aplikacija omogoča,
da predlagatelji spremljajo, kaj se z njihovim predlogom
dogaja.
Letno se v Carinskem uradu Murska Sobota pričakuje
70.000 novih zadev, ocenjujemo pa, da bomo iz Davčne
uprave RS po končanem odstopu vseh starih izvršb dobili
še dodatnih 80.000 zadev. Zaradi tolikšne količine je
aplikacija nujen delovni pripomoček in le ob njenem zanesljivem
delovanju bodo lahko postopki izvršb korektno
izpeljani. Iz aplikacije se dolžnikom samodejno pošiljajo
opomini, sklepi o izvršbah na denarna sredstva pri bankah
in hranilnicah ter na denarne prejemke. Ker je aplikacija
povezana z velikim številom najrazličnejših zbirk podatkov,
dobivamo dnevno sveže podatke o spremembah pri dolžnikih
(na novo odprt TRR, nova zaposlitev, uvedba insolvenčnega
postopka, zaprtje družbe, smrt dolžnika …).
Na začetku je bilo nekaj težav z vzpostavljanjem delovanja
aplikacije, februarja pa so predlagatelji začeli vlagati predloge
za izvršbo. Prvi predlog za izvršbo je vložil Inšpektorat
RS za delo. Marca in aprila smo dolžnikom poslali okrog
500 prvih opominov. Odziva dolžnikov na opomine smo
se pravzaprav bali, saj vemo, da je finančna situacija zelo
težka in dolžniki so običajno prepričani, da jim je bila že z
izrekom globe storjena krivica. Da bi vedeli, kako ravnati
v takšnih primerih, je bil eden od sodelavcev napoten na
seminar o obvladovanju težavnih strank, tako da smo bili
na odzive dolžnikov malce bolj pripravljeni. Po prvih izkušnjah
sta bili do sedaj »težavni« le dve stranki. Še največkrat
je dolžnike zanimalo, kaj imajo opraviti s Carinskim uradom
Murska Sobota, ali pa so želeli več podatkov o dolgu,
za katerega so prejeli opomin. Upamo, da bo še nekaj časa
veljalo, da lepa beseda dobro mesto najde in bomo z razumevanjem
in prijaznim odnosom odpravili marsikatero
slabo voljo in negodovanje. Z nekaterimi predlagatelji smo
vzpostavili stike predvsem ob uporabi aplikacije. Odkrito
pričakujejo, da bomo pri izvršbah uspešnejši, kot so bili
naši predhodniki, kajti le plačana globa ima pravi vzgojni
učinek.
Vsak začetek je težak in najprej je treba preboleti otroške
bolezni, da smo pripravljeni za zrelo življenje. V prihodnosti
nas tako čaka veliko dela in izobraževanja, da bomo postali
izkušeni in bodo naše izvršbe še učinkovitejše.
Mira Lah, CU Murska Sobota
Strokovni izpit za carinskega svetovalca – inšpektorja
Ali je to zadnja skupina po tem programu?
Januarja in februarja 2012 so potekale priprave na strokovni izpit za carinskega svetovalca
– inšpektorja. Udeležilo se jih je 23 uslužbencev. Skupina je bila zelo delavna, udeleženci so
dejavno sodelovali tudi z različnimi vprašanji iz prakse. Proti koncu predavanja se je količina
gradiva, ki ga je bilo treba predelati, nakopičila, a tudi obrazi nekaterih udeležencev so postajali
vse bolj zaskrbljeni. No, na koncu se je vse dobro izteklo. Poglejmo, kaj so o usposabljanju
in izpitu povedali trije udeleženci, ki se že lahko ponašajo z nazivom carinski svetovalec –
inšpektor.
»Po 23-letni carinski karieri na vseh ravneh sem predavanja
in uspešno opravljeni izpit doživel kot nekakšno
krovno povezovalno izkušnjo vsega carinskega znanja.
Vse stvari iz prakse so se postavile na svojo mesto in
dobil sem dober vpogled v delovanje carinskega mehanizma.
Kot diplomiranega varstvoslovca me veseli,
6 | CARINA.SI

[ DOGODKI ]
Sadmir Midžan,
CU Jesenice
da gre tudi carina v smer
zagotavljanja varovanja in
varnosti – temeljnih vrednot
in stanj človeštva. Ker delam
na področju okoljskih
dajatev, tudi sam prispevam
k temu. V vseh dosedanjih
reorganizacijah sem aktivno
sodeloval in se trudil spoznati
raznovrstnost carinskega
dela. Zato me je delovna pot
vodila po mnogih uradih in
izpostavah zunaj mojega kraja. Ob pripravah, prebiranju
literature in predavanjih sem si oddahnil in rekel,
pa saj to že vse vem, tako da ni bilo nikakršne treme ali
strahu. Dobro sem se počutil ob vseh predavateljih in
seveda tudi 'podporni ekipi' Oddelka za izobraževanje.
Dobil sem občutek, da smo pravi sodelujoči kolektiv.«
Bojan Petek,
CU Maribor
»Skupina je bila zelo raznolika,
od tistih, ki smo v
carini že pravi veterani, do
tistih, ki so komaj začeli
svojo poklicno kariero. Skupino
moram zelo pohvaliti,
vseskozi smo dobro sodelovali,
proti koncu se je razvil
pravi timski odnos, kar me
je zelo veselilo. Predavanja
in podajanje snovi so bili
na primerni ravni, teme in
posamezna področja so se
dnevno prepletali, tako da je bilo zelo zanimivo in ne
preveč suhoparno. Za malo bolj sproščeno vzdušje smo
ob sodelovanju predavateljev poskrbeli tudi sami. Nato
sta sledila mučno obdobje vbijanja naučenega v naše
glave (zase lahko mirno trdim, da je bila to kar velika
težava, saj so leta naredila svoje) in končno preverjanje
znanja. V ponedeljek pisni in v petek ustni del izpita.
Za menoj je izpit, v katerega sem vložil mnogo truda
in ur učenja ter ponavljanja, piflanja, če želite. Ni me
sram priznati, tako pač je. In še več sivih las na moji
že tako sivi glavi. Kako se je prilegla pijača po izpitu,
vedo samo tisti, ki so ga opravili. Hvala vsem kolegom
in predavateljem, mentorju Milanu, šefu Milanu, Bojanu
in drugim v Izpostavi Gruškovje, ki so mi zelo
pomagali, ko sem bil nadležen z vprašanji. Ne smem
pozabit kolegic iz Oddelka za izobraževanje, ki so nas
spodbujale in bodrile.«
Robert Klarič,
CU Koper
»Najprej bi rad pohvalil vse
predavatelje in druge sodelujoče
na pripravah za strokovni
izpit, ki so se potrudili
in predstavili vsa
obravnavana področja. Čeprav
smo nekateri že 20 in
več let v carinski službi, menim,
da sta bili obnovitev
starega in pridobitev novega
znanja predvsem z manj poznanih
področij našega dela
zelo dobrodošli in koristni. Carinska služba se mora
nenehno prilagajati spremembam v zunanjem okolju,
zato je prav, da temu učinkovito in uspešno sledimo
tudi zaposleni. Mogoče je manjkalo nekaj več praktičnih
primerov, a kot vemo, se najboljše izkušnje pridobijo
prav pri vsakdanjem delu, za katero pa je vsekakor
potrebna dobra teoretična podlaga. Strah? Vsakdo izmed
nas se je zavedal, da je strokovni izpit službena
obveznost, ki jo mora opraviti. Tako je bilo povsem
normalno, da mi je približevanje dneva izpita vneslo
nekaj živčnosti in nemira. Pripravljal sem se na svoj
utečeni način iz študijskih dni. Zato – če se malce pošalim
– si nisem dovolil presenečenj pred izpitno komisijo.«
Vsi udeleženci so tako pisni kot ustni del že v prvem roku
opravili uspešno, česar v Oddelku za izobraževanje že dolgo
ne pomnimo.
Anita Vujasinović, GCU
Foto: Anita Vujasinovič
CARINA.SI | 7

[ DOGODKI ] > > > >
Kurenti na mejnem prehodu Jelšane
Na pustni torek so nas na mejnem prehodu Jelšane
obiskali ptujski kurenti. Najprej so preganjali zimo na
občini v Ilirski Bistrici, nato pa so na povabilo komandirja
mejne policijske postaje Jelšane prišli preganjat
zimo tudi na mejo. Glasno preganjanje zime se je po
dogovoru z obema mejnima komandirjema nadaljevalo
še na hrvaški strani. Kurenti so bili očitno dovolj
glasni in se je njihovo sporočilo slišalo dovolj daleč, saj
v naši deželi že dolgo časa ni več sledu o zimi.
Kurenti so preganjali zimo na Jelšanah.
Livijo Gustinčič, CU Sežana
Foto: Livijo Gustinčič
2. simpozij o uniformah
Delovni naslov simpozija 12. aprila 2012 v Ljubljani je bil Tehnične zahteve, dobavitelji in
proizvajalci oziroma njihova skupna pot do kakovostnega oblačilnega sistema. Strokovno srečanje
o uniformah je pripravila doc. Sonja Šterman iz Studia Design v sodelovanju z Gospodarsko
zbornico Slovenije. Dogodek je bil vsebinsko obogaten z aktualnimi temami in predstavitvami
podjetij, ki se s svojo dejavnostjo posredno ali neposredno dotikajo področja uniform.
Strokovni del simpozija se je pričel s predstavitvijo
razvoja modelov in tehnične dokumentacije za novo
celostno podobo oblačil službe za varovanje in službe
poklicnih gasilcev v Krki, največjem slovenskem farmacevtskem
podjetju. Projekt je rezultat poslovnih
vezi, ki so se razvile po predstavitvi celostne podobe
Število udeležencev simpozija je bilo krepko nad pričakovanji:
prišlo je 105 udeležencev iz 52 podjetij, ustanov in
fakultet iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.
Razstavljeni modeli uniform za farmacevtsko podjetje
8 | CARINA.SI

[ DOGODKI ]
oblačil delavcev carinske službe. Ideja celostne podobe
pri načrtovanju nove carinske uniforme je izhajala iz
vizije odprtih mej, rdeča nit tega projekta pa sta bili
tableta in zelena barva, ki sta temelj dejavnosti oziroma
prepoznavnosti naročnika. Zeleni barvni odtenek in
simbol tablete se dopolnjujeta in nizata skozi posamezne
detajle na oblačilnih delih, kot so vzporedni šivi,
imitacija ročnega vboda, struktura črke K na kravati,
gumbi, prišiti z zelenim sukancem … Tako kot pri carinski
uniformi so bile tudi pri tem projektu upoštevane
številne funkcionalne in ergonomske rešitve, ki
so seveda sledile najpomembnejši lastnosti: varnosti in
zaščiti njenih uporabnikov.
Predavanje je nadaljevala doc. dr. Daniela Zavec Pavlinić
iz podjetja Biomed, v katerem se ukvarjajo z
raziskovalno in razvojno dejavnostjo v naravoslovju in
tehnologiji. Predstavila je pomen pogojev pri testiranjih,
ki jih opravljajo, in s kratkim videoposnetkom
primer praktičnega testiranja uniformiranih oblačilnih
sistemov v ekstremnih pogojih nošenja. Zanimiva informacija
za večino udeležencev je bila, da se taka testiranja
na simulatorjih in prostovoljcih opravljajo tudi
V predavanju je doc. dr. Daniela Zavec Pavlinić govorila o
testiranju uniform v ekstremnih pogojih nošenja.
v Sloveniji, in sicer v Olimpijskem športnem centru v
Planici.
Dr. Olivera Šauperl je poudarila pomen kakovostne specifikacije
celostnih podob.
Strokovni del predavanja je v nadaljevanju s sproščenim
nastopom obogatila izredna profesorica na mariborski
strojni fakulteti dr. Olivera Šauperl. Strokovnjakinja
na področju barvne metrike je predstavila osnove
barvne metrike pri tkaninah, pogoje, ki so pomembni
za pravilno merjenje barve, in poudarila pomen kakovostne
specifikacije celostnih podob. Sama se pri delu
pogosto srečuje z nerealnimi ali nestrokovnimi definicijami
tehničnih zahtev, ki ne vodijo do kakovostnih
oblačilnih sistemov. Kot vodja neodvisnega tekstilnega
instituta pogosto trči tudi ob nerealne zahteve naročnikov.
Zato je potencialnim naročnikom svetovala, da
se takih zahtevnih projektov ne lotijo sami, ampak naj
vključijo strokovnjake.
Kljub natrpanemu programu in veliki zasedenosti z
vodenjem delavnic se je dogodka tudi tokrat udeležila
mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka de Bonovih
metod razmišljanja v Sloveniji. Za letošnje predavanje
je izbrala kreativni način sporazumevanja na
delovnem področju. Nedvomno gre za aktualno temo,
ki se ji ni mogoče izogniti niti pri načrtovanju in izvedbi
projekta nabave uniform. Udeleženci smo se strinjali
s trditvijo, da kreativnost pomeni dejansko reševanje
težav z namenom, da dosežemo izboljšave. Napaka, ki
jo najpogosteje delamo, je, da začnemo kreativno razmišljati
takrat, ko težava že obstaja, in ne takrat, ko bi
dejansko morali, torej ko nam gre dobro. Najpogostejši
vzroki za napačno odzivanje so strah pred spremembami
in pred neznanim, tekmovalno okolje, v katerem
delamo, prepričanje, da sami nismo ustvarjalni, ter izgovori,
da nimamo časa ali sredstev. Predavateljica na
svojih delavnicah uči, da je treba načrtovati tudi čas za
razmišljanje in ga uvrstiti na urnik. Seveda je pri vsem
najvažnejše, da na predloge posameznikov ne gledamo
negativno in kritično, ampak vsak predlog sprejmemo
dobronamerno in se o njem pogovorimo.
Simpozij se je zaključil z okroglo mizo o razmerju med
ponudbo in povpraševanjem po oblačilnih sistemih na
CARINA.SI | 9

[ IZMENJAVE ] > > > >
slovenskem trgu in širše ter predstavitvami posameznih
podjetij. Cilj drugega simpozija (povezati osebe,
ki se kakor koli ukvarjajo s področjem uniform) je bil
glede na rekordno udeležbo in medijsko pozornostjo
nedvomno presežen. Srečanje je ponovno rodilo številne
zamisli in odprlo nove možnosti za sodelovanje
med udeleženci, zato bomo novim dosežkom na področju
uniform brez dvoma lahko prisluhnili že na naslednjem,
3. simpoziju o uniformah.
Vesna Vranešič, GCU
Foto: arhiv Studio Design
Delovni obisk v Estoniji
Estonska carina je združena z davčno upravo. Poleg služb generalnega direktorja ima štiri
regionalne uprave: severno, vzhodno, južno in zahodno. Strukturo davčnih sektorjev in
oddelkov zelo pogosto menjujejo (nekako na pol leta). Iščejo namreč optimalno strukturo, ki
bi jim prinesla večjo funkcionalnost in čim manjše stroške. Moji gostiteljici sta se pošalili, da
včasih niti ne vesta, v kateri oddelek oziroma sektor spadata.
V okviru programa Carina 2013 sem bila 24. in 25.
januarja 2012 na delovnem obisku za področje tranzita
v Talinu. Temeljna cilja delovnega obiska severnega
davčnega in carinskega centra v Estoniji sta bila
izmenjava izkušenj in spoznavanje delovanja centralne
tranzitne pisarne, predvsem poizvedovalnih postopkov
in izterjav carinskega dolga za nezaključene tranzitne
postopke ter njihov računalniški sistem NCTS. Poleg
tega smo se dotaknili poenostavitev v tranzitnih postopkih,
prepustitve blaga v tranzitni postopek in zaključevanja
tranzitnih postopkov.
Največ zaposlenih uradnikov je v severni davčno-carinski
regiji (nad 600 ljudi). Ta regija ima največ podjetij,
ki poslujejo s carinsko in davčno upravo: 84.221. Vanjo
sodi tudi carinski sektor. Razdeljen je na oddelke,
med njimi je carinski oddelek, katerega del je centralna
tranzitna pisarna v Talinu. Moji gostiteljici sta bili
sovrstnici Janne Jürgenstein, vodja centralne tranzitne
pisarne, in Anne Siitan, referentka za postopke TIR.
V centralni tranzitni pisarni je zaposlenih devet ljudi:
vodja in osem specialistov za tranzitne postopke. Vsaka
izmed štirih davčno-carinskih regij ima svojega tranzitnega
koordinatorja. Centralna tranzitna pisarna je
torej umeščena v severni regiji in je pristojna za naloge
in aktivnosti tranzitne pisarne za vse štiri regije. Po
1. juliju 2009 uporabljajo računalniški sistem NCTS.
Prav o tem sistemu, ki je bistven za delo naše in estonske
centralne tranzitne pisarne, smo si izmenjali največ
podatkov in izkušenj.
Anne Siitan, referentka za postopke TIR, avtorica prispevka
in Janne Jürgenstein, vodja centralne tranzitne pisarne
Foto: arhiv CU Nova Gorica
10 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ]
vsakega pešca v Estoniji. Tako sta poskrbeli, da sem se
izognila kazni.
Gostiteljici, uslužbenka carinskega urada v pristanišču
Muuga, vodja urada, v ospredju prevajalka v angleščino
Foto: arhiv CU Nova Gorica
Drugi dan sem dopoldne ponovno preživela z gostiteljicama
v centralni tranzitni pisarni, nato smo se skupaj
odpeljale v največje estonsko pristanišče Muuga, 17
km vzhodno od Talina. Tam je zaposlenih 63 carinskih
uslužbencev. Pristanišče ima tri vstope v prosto carinsko
cono. Poleg tega so v Estoniji še tri pristanišča s
prosto carinsko cono: Paljassaare, Paldiski in Saaremaa.
Glavna carinska uprava pristanišča se nahaja zunaj proste
carinske cone. Na vstopu in izstopu iz cone dela v
izmenah 40 ljudi, v prosti carinski coni pa 22 operaterjev.
Gostitelji so mi prikazali dejansko delovanje cone,
carinskih organov in operaterjev. Gostoljubni vodja carinskega
urada v pristanišču je predstavil njihovo novo
pridobitev: napravo za merjenje sevanja. Nadvse si želijo
stalnega rentgena za pregled zabojnikov. Zdaj imajo
na voljo mobilni rentgen, s katerim upravlja mobilna
enota, na razpolago pa ga imajo le nekajkrat letno ali
ob pričakovanju sumljive pošiljke. Obisk pristanišča je
bil glede na raznovrstnost dela carinskih organov nekoliko
prekratek, kljub trudu vodje, da bi zajel bistvo vseh
področji njihovega dela. Ob odhodu mi je podaril svoj
domači med in pripomnil, naj s sabo domov odnesem
okus Estonije, da se je bom še nekaj časa spominjala.
Zadnji dan pred odhodom na letalo proti Sloveniji sem
izkoristila za ogled starega in novega dela Talina, ki s
svojo zanimivo arhitekturo očara vsakega obiskovalca.
Center Talina ima zelo dobro razvit javni prevoz, zato
ni veliko avtomobilov in je zelo prijazen do pešcev. Gostiteljici
Janne in Anne sta mi pred odhodom na ogled
mesta podarili kresničko, ki je zakonsko predpisana za
Stari del Talina
Foto: Helena Cundrič Mugerli
Potniški terminal Talin
Foto: Helena Cundrič Mugerli
Talin je glavno mesto in glavno morsko pristanišče
Estonije. Leži ob estonski severni obali v Finskem zali-
CARINA.SI | 11

[ IZMENJAVE ] > > > >
vu, 80 km južno od Helsinkov, do koder je zelo dobra
povezava s trajekti. Zato Talin redno obiskujejo turisti
oziroma dnevni obiskovalci iz skandinavskih držav.
Sploh v preteklosti, ko so bile v Estoniji cene nekoliko
nižje, se je v pristanišču gnetlo veliko obiskovalcev.
Stari del Talina navdušuje s številnimi manjšimi
trgovinami in kavarnicami. Moja sladkosneda narava
se ni mogla upreti znameniti trgovini čokolade in marcipana
Kalev, katere začetki proizvodnje segajo v leto
1806. Sladkarije Kalev so eden izmed spominkov, ki
jih moraš odnesti s seboj kot spomin na Talin, in jaz
sem to dobro upoštevala.
Program Carina 2013 nam omogoča, da odidemo med
tuje carinske kolege in vidimo, kako živijo carinski
vsakdan. Delovni obisk pomeni poleg strokovnega dela
in izmenjave izkušenj tudi spoznavanje tuje dežele, njihove
kulture in ljudi. Estonci so mi kljub zimskemu
času in nizkim temperaturam pripravili topel sprejem
in pustili vtis prijetnih, preprostih in komunikativnih
ljudi. Ob vrnitvi med sodelavce tako lažje spoznavam,
v čem smo dobri in kje bi lahko stopili korak naprej.
Torej: če ste ob letošnji objavi programa Carina 2013
na našem intranetu v dvomih, ali bi se odločili za obisk
kolegov drugih držav, nikar ne odlašajte s prijavo.
Upam, da boste tudi vi prišli domov s pozitivnimi vtisi.
Helena Cundrič Mugerli, CU Nova Gorica
Pri portugalskih carinikih
Portugalska je država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku. V njej
živi po zadnjem štetju iz leta 2011 nekaj nad 10 milijonov prebivalcev. Na zahodu in jugu meji na
Atlantski ocean, na severu in vzhodu pa na Španijo. V Atlantiku ima tri otočja, Azore, Madeiro
in Salgaves, malo in nenaseljeno skupino otokov, ki jo upravljajo z Madeire. Portugalska je v
EU oziroma takratno Evropsko gospodarsko skupnost vstopila leta 1986 skupaj s sosednjo
Španijo. Mesto Porto, v katerem sem se mudil, je drugo največje mesto v državi z okoli 264.000
prebivalci.
Na delovnem obisku na Portugalskem v okviru izmenjave
uradnikov iz programa Carina 2013 sem se
mudil od 16. do 20. aprila 2012. Temeljni cilj obiska
portugalske carinske službe je bil spoznati njihovo sodelovanje
z gospodarstvom in nadzornimi organi, poenostavljene
postopke in vključevanje gospodarskih
subjektov vanje, način dela pri postopku 42 in dobro
prakso pri nadzoru ladijskega prometa.
Ob obisku sem se najprej seznanil z organizacijo portugalske
carine in carinskega urada Leixoes. Carinska
služba Portugalske je 1. januarja 2012 doživela reorganizacijo,
saj je prišlo do združitve z davčno upravo.
Enotna služba z imenom AT (Autoridade tributaria e
aduaneira) je del Ministrstva za finance in zaposluje
okrog 12.000 uslužbencev, od tega jih nekaj nad 1500
dela na carinskem področju. AT vodi generalni direktor
z 12 pomočniki, ki pokrivajo vsak svoje področje
dela. AT je tako pristojna za carinsko področje (carinski
postopki in trošarine) in nacionalne oziroma notranje
dajatve pa tudi za pobiranje vseh predpisanih taks
v zvezi z uporabo avtomobilov. Na nacionalni ravni so
tako združili tiste sektorje in enote, ki imajo skupne
funkcije: splošni, finančni, informacijski in analitski
del oziroma sektor za boj proti goljufijam in inšpekcije.
Za carinsko področje je zadolžen eden izmed pomočnikov,
ki vodi inšpekcije v davčnih in carinskih zadevah
in je v strukturi tudi namestnik generalnega direktorja.
Na regijski ravni sestavlja službo 21 davčnih in 15 carinskih
uradov.
12 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ]
Carinska služba ni uniformirana. Uniformo uporabljajo
uslužbenci carine le na mednarodnih letališčih
in pri kontroli potniških ladij. Za delo v pristanišču
ali pri skupni kontroli z drugimi službami si nadenejo
telovnike z oznako carine. Carinska služba Portugalske
nima pristojnosti v notranjosti (kot v našem primeru
mobilni oddelki). Če želijo načrtno opraviti notranji
nadzor (a le na podlagi določno zaznanega tveganja),
kar je največkrat na trošarinskem področju, ga izvedejo
skupaj z nacionalno stražo, ki carinikom nudi pomoč
pri ustavljanju prevoznih sredstev in obravnavi oseb.
Prav tako nimajo službenih psov. Če se pojavi potreba,
zaprosijo za pomoč nacionalno stražo ali pravosodno
policijo.
Pristanišče Leixoes iz zraka …
Foto: arhiv carinskega urada Leixoes
… in s pomola
Foto: Nedjan Jerman
Z gostiteljem Luisem Carmo
Foto: Nedjan Jerman
Carinski uradi in davčni uradi so ločeni in se nahajajo
na istih lokacijah, kot so bili pred združitvijo obeh
uprav. Carinske pristojnosti so v vsej državi razdeljene
na okrožja. Glavni sta lizbonsko in portsko s pripadajočimi
carinskimi uradi. Okrožja imajo poleg uradov še
carinske pisarne v notranjosti države ter v pomembnih
prometnih in gospodarskih središčih. Tako lahko nudijo
popoln servis gospodarstvu. V pisarnah je zelo malo
zaposlenih, največ dva uslužbenca.
Carinski urad Leixoes je pristojen za vse postopke, povezane
s pristaniščem, za carinska skladišča v pristanišču
in carinska skladišča za mineralna goriva v bližnji
rafineriji. V okrožju Porto delujeta še dva carinska urada;
prvi je pristojen za mednarodno letališče, drugi pa
za carinska skladišča za tobačne izdelke oziroma njihovo
proizvodnjo.
Carinski urad Leixoes ima sedež v neposredni bližini
pristanišča in deluje v dveh stavbah, ki so značilne stare
luške stavbe, vendar ustrezno prenovljene. Celotno območje,
na katerem domuje carinski urad, je značilen
del starega pristanišča, tako da okolje poudarja dolgo
tradicijo države in carinske službe. Urad s 93 uslužbenci
vodi direktor, ki ima svojega namestnika. Urad pokriva
pet področij; to so carinski postopki, davčni oziroma
fiskalni postopki, enota za boj proti goljufijam,
pravni in prekrškovni postopki, splošni del. Carinski
postopki so razdeljeni na uvozni del, carinske poenostavitve
oziroma postopke z ekonomskim učinkom,
vključno s tranzitom, in izvozni del. Tu je tudi analiza
tveganja, ki tesno sodeluje z enoto za boj proti goljufijam.
V enoti, ki se ukvarja z davčnimi oziroma fiskalnimi
postopki, pokrivajo tudi trošarinske dajatve in
opravljajo nadzor trošarinskih zavezancev. V enoti za
boj proti goljufijam zasledimo analitsko skupino in
skupino za operativne namene. Treba je poudariti, da
organizacija dela v postopku carinjenja oziroma po-
CARINA.SI | 13

[ IZMENJAVE ] > > > >
stopkih z ekonomskim učinkom in analizi tveganja ni
taka, kot jo poznamo pri nas. Delo ni organizirano v
izpostavi, ampak je del carinskega urada. Za vsako področje
imajo odgovorne osebe, ki so neposredno odgovorne
direktorju carinskega urada. Tako imajo vodjo
uvoza, vodjo izvoza in vodjo področja z ekonomskimi
učinki, vključno s tranzitom. Na področju carinskih
postopkov (uvoz, izvoz, tranzit, ekonomski učinki in
analiza tveganja) dela 50 uslužbencev. Tudi splošni del
je neposredno odgovoren direktorju urada, nima pa
svojega vodje.
Pristanišče Leixoes upravlja podjetje, ki ima vlogo pristaniške
uprave in podeljuje koncesije posameznim
terminalistom; ti upravljajo s posameznimi terminali,
npr. kontejnerskim. Na območju pristanišča so prisotne
veterinarska kontrola, sanitarna kontrola, nacionalna
straža, pomorska policija, mejna migracijska policija
in pristaniška uprava.
Stadion Dragao
Foto: Nedjan Jerman
Porto ali Oporto je znan po vinih in vinskih kleteh in
je mesto mnogoterih raznolikosti – od impresivnega
starega jedra na dveh bregovih reke Douro, ki ju povezuje
pet slovitih mostov, do bogatega predela Boavista,
kjer so tik ob morju rezidence in bogate vile premožnejšega
sloja in tujcev. Povsem na drugem koncu, kjer
sem bil tudi sam nastanjen, je novejši del, namenjen
turizmu in poslovnim izzivom.
Nov vhod v pristanišče Leixoes
Foto: arhiv carinskega urada Leixoes
Moje bivanje v mesto Porto je bilo tudi v znamenju
ogleda slovitega stadiona Dragao nogometnega kluba
Porto. Domačini mu v prispodobi pravijo kar druga
največja katedrala v mestu, ki je sicer znano po množici
katedral. Sloviti stadion sem si ogledal z uslužbencem
carine, velikim navijačem in članom domačega kluba.
Vodeni ogled stadiona in vsega, kar ponuja notranjost
objekta, je krasno doživetje, pa ne zgolj zaradi slovitih
nogometašev, ki so tu naredili veliko kariero (Ronaldo,
Deco, Falcao, Zahovič …), ampak tudi zaradi objekta,
ki je res impresiven.
Z gostiteljem na terasi nad mestom, v ozadju je staro mestno
jedro Porta. Foto: Nedjan Jerman
Portugalci so zelo prijeten narod, ki dandanes kljub
znameniti tradiciji države in zgodovinski pomembnosti
(kolonije, pomorstvo) preživlja veliko gospodarsko
krizo, vendar tega pri ljudeh ni opaziti. Še vedno so zavezani
tradiciji in skušajo živeti naprej tako, kot so bili
vajeni pred krizo. Kot zanimivost naj omenim, da so
se nekaterim carinskim uslužbencem zaradi vladnega
varčevanja dohodki znižali tudi do 25 %. In še ena za-
14 | CARINA.SI

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ]
nimivost, povezana s tem, kako se zgodovina ponavlja,
vendar v drugi smeri – vse več je mladih Portugalcev,
ki iščejo poslovne priložnosti in zaposlitev v bivši koloniji
Angoli, ki je ena najbolj rastočih držav v Afriki.
Tudi sicer ima portugalska carina veliko mednarodnih
dejavnosti prav v državah bivših kolonij in drugih državah
afriške celine.
Nedjan Jerman, CU Koper
12. zimske carinske igre Celje 2012
Športno društvo Carinarnice Celje je 3. marca 2012 pripravilo zimske carinske igre na Rogli.
Igre so bile odlično obiskane, saj se je zbralo 248 udeležencev iz vseh carinskih uradov.
Prva opravila za zimske igre so začela teči decembra
2011. Iz Generalnega carinskega urada so takrat sporočili,
da bo naslednje zimske carinske igre organiziral
Carinski urad Celje. To nalogo je prevzelo Športno
društvo Carinarnice Celje. Novembra 2011 smo sklicali
sestanek vseh predstavnikov športnih društev carinskih
uradov. Pogovarjali smo se o finančnem okviru
in prispevku udeležencev. Ko se je bližal rok za prijave,
je bilo jasno, da bodo igre odlično obiskane. Končno
število udeležencev je bilo 248.
12. zimske carinske igre smo izvedli v soboto, 3. marca
2012, v smučarskem središču na Rogli. Ko so prispeli
avtobusi z vseh strani naše dežele, smo udeležencem v
hotelu Planja razdelili startne številke, smučarske karte
in sendviče. Za tiste, ki ne smučajo, je naš znani ljubitelj
gora in pohodništva Mirko Bošnak pripravili pohod.
50 pohodnikov se je podalo na Lovrenška jezera
in nazaj na Mašin žago.
Ob deseti uri se je na smučišču Jasa začela veleslalomska
tekma z 32 smučarkami in 121 smučarji. Tekmovanje
je potekalo po posebnih pravilih, po katerih so
zmagovalci tisti, ki se najbolj približajo povprečnemu
času. Zmagala sta Jolanda Planinc iz Carinskega urada
Celje in Nevijo Lakoseljac iz Carinskega urada Koper.
Seveda smo razglasili tudi najhitrejše v obeh kategorijah.
Ob 13. uri se je 11 tekmovalcev pomerili v smučarskem
teku. Edina predstavnica nežnejšega spola je
bila Vida Černe iz Carinskega urada Jesenice, ki je seveda
zmagala. Med moškimi je lovorika pripadla Marku
Staniću iz Carinskega urada Sežana.
Po tekmah je bila čas za malico: pohorski lonec pri koči
na Mašin žagi. Vzdušje je bilo odlično, med zasluženim
odmorom so se razvile zanimive debate. Da bi se počutje
še izboljšalo, smo priredili pohorsko »olimpijado«.
Navdušenci so se pomerili v vlečenju vrvi, skakanju v
vrečah in na skupni smučki. Izkazalo se je, da je bila
»olimpijada« še najbolj zanimiva. Uradi so pokazali
izjemno borbenost, na koncu pa so si seveda športno
podali roke.
Popoldne se je dogajanje nadaljevalo v Snežni dvorani
hotela Planja. Direktorica Carinskega urada Celje
Darija Vidmar in generalni direktor Carinske uprave
RS Rajko Skubic sta po večerji podelila nagrade najboljšim.
Sledila je zabava ob zvokih narodnozabavnega
ansambla. Tako smo prijetno zaključili lep športni dan
carinskih delavcev in dokazali, da se kljub težkim finančnim
časom lahko z voljo in trudom vseh prisotnih
pripravi takšno tekmovanje.
Boštjan Andrinek,
predsednik Športnega društva Carinarnice Celje
Foto: arhiv CU Celje
CARINA.SI | 15

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > > >
Pohodniki so v jasnem jutru krenili z Rogle proti Lovrenškim
jezerom.
Skupinska fotografija pohodnikov
Foto: Mirko Bošnak
Smukaška drža na veleslalomu
Smučarski tekači na startu
Kdo bo najboljši?
Okusen pohorski lonec za tekmovalce
16 | CARINA.SI

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ]
Topla malica na toplem na Mašin žagi
Nekateri so se dodobra ogreli in poskrbeli za začudene
poglede.
Pohorska »olimpijada«: skupinska smučka …
… vlečenje vrvi prvič …
… in drugič.
Zmagovalci vlečenja vrvi
CARINA.SI | 17

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > > >
Izlet do izvira Kolpe
Delavci Izpostave Metlika smo letošnjo pomlad razmišljali o družinskem izletu. Takoj smo
prešli od zamisli k dejanjem in si za cilj izbrali izvir reke Kolpe v narodnem parku Risnjak na
Hrvaškem. Ob reki Kolpi so namreč dva mednarodna prehoda in dva mejna prehoda za obmejni
prehod, ki jih pokrivamo delavci Izpostave Metlika.
Ker so med nami člani planinskih društev, se ni bilo
bati, da bi pot zgrešili. Kakšno vreme bo, smo se spraševali
ves teden pred 31. marcem 2012. Sušno obdobje
je trajalo že predolgo in vsi smo si želeli dežja, a v soboto
vseeno ne. Prevoz je bil naročen, dopusti napisani,
nahrbtniki pripravljeni, pohodni čevlji tudi. In uspelo
nam je.
V zgodnjem sobotnem jutru se nas je zbralo skoraj trideset,
vseh starosti. Nekateri že v zasluženem pokoju,
drugi še v vrtcu. Iz Metlike smo se malo po sedmi uri
odpeljali proti Osilnici. Na avtobusu ni šlo brez belokranjske
pogače in drugih dobrot, seveda tudi dobre
volje ni manjkalo. Po kratkem postanku v Osilnici in
ureditvi maloobmejnih prepustnic smo se po prestopu
meje odpeljali še nekaj kilometrov do začetka naše poti.
Voznika avtobusa smo prosili, naj nas pridno čaka, mi
pa smo se podali navzgor po asfaltni cesti do vasi Razloge.
Tempo so nam držali otroci, a za nekatere je bil
prehud in tako se je iz gruče kmalu oblikovala dolga
kolona. Pred vasjo je bil prvi postanek, za marsikoga
zelo potreben, saj smo premagali precej višinske razlike.
Reko Kolpo – Kupo, kot bi rekli domačini, smo skoraj
ves čas opazovali globoko pod nami. Iz vasi smo se med
drevesi po uhojeni poti spuščali strmo navzdol proti
prazni strugi hudournika. Preglavice nam je povzročalo
bukovo listje, ki je bilo gladko kot led, a smo vseeno
prišli dol brez večjih težav. Ko smo prečkali mostiček
prek struge hudournika, smo prišli do močnega, skoraj
80 m globokega kraškega izvira Kolpe. Izvir se nahaja
na nadmorski višini 313 m. Reka od izvira do izliva v
reko Savo meri 292 km, od tega ustvarja 117 km dol-
Iz vasi Razloge so se med drevesi po uhojeni poti spuščali
strmo navzdol proti prazni strugi hudournika.
Pot je vodila po gozdu visoko nad reko in ponujal se je lep
razgled na pokrajino.
18 | CARINA.SI

[ SODELAVCI ]
Izvir Kolpe je v narodnem parku Risnjak na Hrvaškem.
Pohodniki so občudovali čudovito zeleno barvo izvira.
žine naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško, to je del
med vasjo Osilnica in vasjo Božakovo pri Metliki.
Pri izviru smo občudovali predvsem prelepo barvo, ki
jo ustvarja izvir, nato pa nadaljevali ob reki do našega
cilja, ki je bil sotočje Kolpe in Čabranke, prav tako
mejne reke. Ta del poti je večinoma ravninski in ves
čas ob Kolpi. Opazili smo zgodnje pomladne rastline:
spominčice, podlesne vetrnice, čemaž in mnogo druge,
za katere nismo poznali imena. Ob vrnitvi na asfaltno
cesto smo z mostu opazovali izliv Čabranke v Kolpo,
na drugem bregu pa slovensko pokrajino. Tako smo
sklenili krog naše pešpoti, avtobus s šoferjem je bil blizu.
Navdušeni nad lepo preživetim dnem smo se po
isti poti vrnili domov. Vmes smo se ustavili še pri cerkvi
sv. Ane in Joahima, ki je krasna razgledna točka v
Zgornjekolpski dolini. Ves čas smo veselo fotografirali,
da nam bo vse to ostalo lažje v spominu in bodo sodelavci,
ki niso mogli z nami, lahko vsaj delno doživeli
naš izlet. Dneva je bilo skoraj konec, kmalu po 18. uri
smo prispeli nazaj v Metliko. Polni prelepih vtisov smo
imeli že veliko zamisli za prihodnje izlete. O tem kdaj
drugič.
Darinka Bučar, CU Ljubljana
Foto: arhiv CU Ljubljana
Brežiški carinik v misiji EULEX na Kosovu
Slovenski predstavnik je svoj enoletni manadat preživel v severnem delu Kosova, kjer kosovske
oblasti ne zagotavljajo carinskega nadzora na meji s Srbijo; tam živeče srbsko prebivalstvo
namreč ne prizna samostojnosti Kosova. Carinska služba EULEX in policija EULEX na mejnih
prehodih na severu Kosova zagotavljata nadzor ter prispevata k varnosti in umirjanju nestabilnih
razmer.
Kot uslužbenec Carinske uprave RS sem čas od 31.
januarja 2011 do 31. januarja 2012 preživel v misiji
EULEX na Kosovu. Naloga te misije je vzpostaviti potrebne
strukture in pomagati kosovskim oblastem pri
izgradnji in vzpostavitvi delovanja policije, carine, sodstva
in drugih civilnih ustanov.
CARINA.SI | 19

[ SODELAVCI ] > > > >
Na mejnem prehodu Brnjak
Mejni prehod Jarinje
Kontrola vlaka
Carinska služba EULEX ima mobilno enoto, ki dela
skupaj s kosovsko v boju proti tihotapljenju ter obiskuje
kosovske mejne prehode in terminale. Na severu
Kosova je carinska služba navzoča na mejnih prehodih
Jarinje in Brnjak, kjer kosovska carina ni prisotna. Naloga
carinske enote je na eni strani omogočiti zakonito
trgovino, na drugi strani pa ob upoštevanju vseh zakonskih
omejitev odkrivati in preprečevati nezakonito
trgovino.
Jarinje po napadu poleti 2011. Skupina kosovskih Srbov je
27. julija 2011 zvečer z baklami in molotovkami napadla
mejni prehod Jarinje.
Sever Kosova je specifično območje, saj kosovski Srbi
ne priznavajo samostojnosti Kosova, ampak resolucijo
Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, ki je
leta 1999 določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo
Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu
(UNMIK). Po srbskih zakonih se za uvoz blaga ob
vstopu na kosovsko ozemlje ne plačata davek na dodano
vrednost in carina, kar pomeni, da obstajata dva carinska
režima. Carinska služba EULEX skenira dokumente
in jih pošlje v obdelavo centru carinske službe v
Prištini. Skupaj s policijo EULEX in kosovsko policijo
se kontrolirajo samo vozila, ki so na vstopu prijavljena
kot prazna. Na kontrolnih točkah ni inšpekcijskih
služb, kot so veterinarska, fitosanitarna in zdravstvena,
in ne služb, ki bi zagotavljale zavarovanje za napotitev
blaga v notranjost (špediterji) in tranzitne dokumente.
V misiji sem sodeloval s kolegi iz Bolgarije, Romunije,
Portugalske in Italije. Ocenjujem, da je bilo delo zelo
pozitivno za carinsko službo in ugled naše države, obenem
pa sem dobil mednarodne izkušnje in specifična
znanja, povezana z delom v mednarodni misiji in kriznih
razmerah.
Siniša Krivokapić, CU Brežice
Foto: arhiv CU Brežice
20 | CARINA.SI

[ ZANIMIVOSTI ]
Finančni minister in evropski poslanec na carinski
razstavi
Minister za finance dr. Janez Šušteršič si je 7. junija 2012 ogledal razstavo o zgodovini
carine na Slovenskem v avli Generalnega carinskega urada. Njegovo pozornost je še posebej
pritegnila priponka z napisom Ko bom velik, bom carinik na Kolpi, ki jo je že leta 1982 izdelal
Ivo Boscarol.
Minister je v knjigo vtisov zapisal: »Na še veliko uspešno
pobranih trošarin in drugih dajatev!«
Ta priponka je navdušila tudi evropskega poslanca Lojzeta
Peterleta, ki si je 12. marca 2012 razstavo ogledal
z ženo Branko. Radovedno je postal tudi pred panojem
o carinski vojni za Slovenijo, kjer so med objavljenimi
dokumenti iz leta 1991 tudi taki z njegovim podpisom.
Za carinsko službo je nedvomno pomembno pismo, ki
ga je kot predsednik Izvršnega sveta Skupščine RS 25.
junija 1991 poslal slovenskim carinarnicam. Z njim jih
je uradno obvestil, da je z dnem objave zakona o carinski
službi postala carinska služba v Sloveniji organ v sestavi
Republiškega sekretariata za finance, in zagotovil
Minister Šušteršič je Generalni carinski urad obiskal skupaj
z mag. Tamaro Prezelj, generalno direktorico Direktorata
za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov
na Ministrstvu za finance, in generalnim sekretarjem
ministrstva Andrejem Verhovnikom Marovškom.
zaposlitev vsem, ki bodo 26. junija 1991 v delovnem
razmerju pri carinskih organih v Republiki Sloveniji.
V knjigo vtisov je med drugim zapisal: »S hvaležnostjo
in spoštovanjem še posebej do državotvornega deleža
slovenske carine, ko je šlo najbolj zares.«
Sabina Langus Boc
Foto: Sabina Langus Boc
Peterletov podpis na odločbi za imenovanje upravnika
Carinarnice Nova Gorica, izdani 24. junija 1991.
Lojze Peterle je slovito priponko takoj fotografiral.
CARINA.SI | 21

[ ZANIMIVOSTI ] > > > >
Bilo je kul!
Knjiga vtisov z razstave o zgodovini carine na Slovenskem je prijetno branje, saj obiskovalci
niso skoparili z lepimi besedami in pohvalami. Nemalo je bilo tudi pobud, da bi razstava
postala stalna. Največ obiskovalcev je bilo iz carinskih uradov in drugih državnih organov ter
naših upokojencev, ni manjkalo tudi šolarjev in tujih carinskih uprav.
»Vloga carine pri nastajanju slovenske države je del
zgodovine, na katerega smo cariniki še posebej ponosni.«
Rajko Skubic, generalni direktor Carinske uprave
RS
»Odlična razstava z odličnim vodenjem.« Zaposleni v
Oddelku za zunanjo trgovino Statističnega urada RS
»Bilo je kul!« učenci OŠ Mirana Jarca, Ljubljana
»Izjemno delo, ki je v čast vsem zaposlenim na carini in
»Ob ogledu razstave so oživeli spomini.« Carinski urad
Sežana
»Zelo impresivna razstava. Z veseljem smo spremljali
zgodovino carinske službe v Sloveniji.« Zaposleni v
Nuklearni elektrarni Krško
»Smo navdušeni in čestitamo kolegom carinikom za
izjemno predstavitev.« Uprava uniformirane policije
GPU, MNZ
»Zelo lep prikaz zgodovine in dejavnosti slovenske carine.«
France Križanič
»Navdušeni smo nad razstavo slovenskih kolegov.«
Predstavniki turške carine
»Delavci CU Koper so zelo navdušeni nad dano razstavo.
Lepe pohvale!!«
»V veliko zadovoljstvo nam je, da smo partnerji in prijatelji
Carinske uprave RS.« Božidar Vuksanović, generalni
direktor črnogorske carine
Listanje knjige vtisov s tako lepimi zapisi je nadvse
prijetno.
tudi drugim Slovencem.« Hermina Ropoša in sodelavci
Carinskega urada Maribor
»Poučno, malo nostalgično in izjemno zanimivo. Čestitke
organizatorjem.« Jani Toroš, vodja kabineta Ministrstva
za finance
Sabina Langus Boc
Foto: Sabina Langus Boc
»Bolj profesionalno razstava ne bi mogla biti pripravljena!
Srečno še naslednjih nekaj tisočletij.« Sodelavci
Oddelka za carinski in trošarinski sistem Ministrstva
za finance
22 | CARINA.SI

[ SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE ]
Sindikat tako in drugače
Ob ustanovitvi sindikata je vsem popolnoma razumljivo, da je njegova glavna naloga skrbeti
za delavca, za njegovo varno delovno okolje in zaščito njegovih zakonsko pridobljenih pravic.
To sindikati ves čas tudi uresničujejo. V času, ko se soočamo z gospodarsko krizo in njenimi
posledicami, morajo z enotnimi stališči poskrbeti, da kriza in varčevalni ukrepi ne bodo še bolj
prizadeli tistih, ki že danes živijo na socialnem robu. Vodstvo, ki smo ga v sindikatih izvolili, to
počne z našim dovoljenjem in ob naši polni podpori. Zavedajoč se položaja, lahko le upamo, da
bodo bremena čim manj boleča.
To je najpomembnejša vloga sindikatov. Obstajajo pa
tudi druge, drobne stvari, ki jih člani prav tako pričakujejo.
Ena takih je, kjer je to seveda na razpolago, članom
omogočiti ugodnejši dopust. Za to je poleg bivalnih
prostorov treba tudi nekaj truda. Z zgodbo želimo
povedati, da v obstajajo člani, ki prav tako pripomorejo
k delovanju sindikata, vendar na malce drugačen način.
Ali večkrat ali samo včasih. Prispevajo s prostovoljnim
delom in tudi z dobrinami. Za dober rezultat
in v dobro vseh. Mnogi stranski opazovalci sicer radi
pripomnijo, da gre pri teh opravilih še za neko dodatno
zapravljanje in razkošje, ki naj bi veljalo v prejšnjih
časih in se še vedno nadaljuje. A ni tako. Je le delo, ki
mora biti opravljeno. Krasno je, kadar ga opravi dobra
ekipa in vse skupaj sprejme kot novo doživetje, z vsem,
kar pač prinese. Na tak način je zgodba tudi zapisana.
Tako kot prejšnja leta je bilo tudi letos odločeno, da
pripravimo prikolico za letovanje. Za to delo člani ne
čakajo ravno v vrsti. Treba je poiskati prostovoljce in
odsotnost prilagoditi potrebam službe. Tako smo določili
dan D. Našli smo dva nova, akciji naklonjena člana,
drugi štirje smo bili že v delo vpeljani stari garači.
Dan je bil zavit v sivino. Oblaki na nebu in šepet drobnih
dežnih kapljic so v nas prebudili dvome o odhodu.
Vse je bilo pripravljeno za akcijo in prvi uporabniki
prikolice naj bi prišli že čez teden dni. Dež bi seveda
vse pokvaril. Potem je naš vodilni sindikalist pogledal v
nebo in rekel: »Ma, dajte no! Tam zgoraj je vse zmenjeno.«
Nasmejali smo se in se odpeljali, saj smo že večkrat
doživeli, da je bilo v kampu vreme čisto drugačno. Na
kratko smo se ustavili v trgovini, ker vedno zmanjka
kakšen vijak in tudi naši želodci niso smeli biti prazni.
Kombi, naložen z nami in z zalogo inventarja, ki smo
ga očistili in oprali že doma, je Bogdan varno pripeljal
do kampa Bijela uvala. A sonca, ki naj bi posijalo, ni
bilo in dežju se ni bilo mogoče izogniti. Z veliko truda
smo nad prizorišče napeli ponjavo in poskrbeli, da smo
Priljubljena oblika dopustovanja
Matjaž in Aleksander sta poskrbela za nakupe.
CARINA.SI | 23

[ SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE ] > > > >
Zaslužen počitek po opravljenem delu
Zaščita pred dežjem
bili vsaj manj mokri. Delo se je začelo s skupnim čiščenjem
okolice in odstranitvijo listja. Nato je ženski del
ekipe lepotno obdeloval notranjost prikolice in šotora,
moški pa so se, obloženi z orodjem domačih mojstrov,
lotili postavitve dodatnega predprostora, ograje in
drobnih popravil. Bilo je toliko dela in sprotnih navodil,
da so nas redki obiskovalci kampa zagotovo opazili,
nedvomno pa slišali.
Opoldne nas je ustavil močan naliv in grmenje ni bilo
prijetno. A smo vztrajali. Občasno smo dvignili ponjavo,
da je voda odtekla z nje. Čas je bil primeren za
odstranjevanje prinesenih zalog, zato smo pojedli sendviče,
Doris je poskrbela za dobro kavo. Ob požirkih
smo sindikalno in poklicno zavzeti spotoma obdelali še
nekaj varčevalnih predlogov, nekaj carinskih predpisov
in delovnih praks, se mimogrede nasmejali kakšnemu
vicu in tako je počasi stopil v veljavo Bogdanov dogovor
»od zgoraj«. Posijalo je namreč sonce. Proti večeru
je bilo delo končano in mi zadovoljni.
Čeprav utrujeni in malce mokri, smo morali akcijo zaključiti,
kot se spodobi. Vilija smo zadolžili, da nekaj
»obrne«, na mizo položili domače dobrote in poskrbeli
za svoje prazne želodce.
To je ena naših zgodb. Verjamemo, da je veliko podobnih
zgodb in podobnih sindikatov. Tokrat smo se za
Sežano trudili Bogdan, Matjaž, Vili, Aleksander, Doris
in moja malenkost. Z zadovoljnimi uporabniki bo naš
trud poplačan. Še lepše bo, če se bo naslednjič trudil
kdo drug.
Teodora Furlan, CU Sežana
Foto: Bogdan Šuber
Fotografski natečaj
Neizpodbitno dejstvo je, da slika pove več kot tisoč
besed. Podobe razlagajo svet, naravo in družbo. Kakovostna
fotografija oplemeniti besedilo in ga naredi
bolj razumljivega. Dokazano je namreč, da 60 % ljudi
potrebuje tudi sliko, da bolje razume ali dojame neko
dogajanje, proces. Naša želja je, da bi carinsko revijo še
naprej bogatili s kakovostnimi in domiselnimi fotografijami.
Pri tem seveda potrebujemo vašo pomoč.
Verjamemo, da je v našem carinskem vsakdanu nešteto
trenutkov, ki bi jih bilo vredno predstaviti skozi fotografski
objektiv (ali kar mobilni telefon, ki je vedno pri
roki). Najsibo to naše delo, ljudje, ki jih srečujemo pri
tem, naši sodelavci, dišeča skodelica jutranje kave, stisk
roke ali pomežik ob menjavi izmene, utrinki s poti v
službo ali preprosto zanimiv pogled skozi okno pisarne.
Ne dvomimo, da boste našli zanimive motive, in
v uredništvu z veseljem pričakujemo vaše fotografije.
Pošljite jih na naslov sabina.langus-boc@gov.si in pripišite,
kdaj in ob kateri priložnosti je bila fotografija
posneta.
24 | CARINA.SI

[ UPS! ]
Fotografski natečaj nima roka trajanja, saj se tudi dogajanje
okoli nas nikoli ne poleže in je vedno kaj novega,
drugačnega. Nagrada? Najboljše fotografije bomo objavili
v carinski reviji, posebej izstopajoče bodo našle
svoje mesto na naslovnici, z avtorji nagrajenih fotografij
pa bomo objavili krajše pogovore.
UPS!
Carinske cvetke je skrbno nabiral Ivan Šef s sodelavci Carinskega urada Celje. Družno so
ugotovili, da bi bilo treba pred izpolnjevanjem deklaracij nujno malce ponoviti biologijo,
geografijo in gospodinjstvo.
Biologija
V rubriki 31 EUL je bilo prijavljeno blago: »smreke iz
iglavcev, ki se uporabljajo za posajanje pred hišami.«
Ne, ni šlo za novo drevesno vrsto, ampak za ciprese!
Ko je špediter želel ocariniti: »aktivne kavsovke – za
pospeševanje vretja«, smo najprej pomislili, da gre za
kakšno vrsto ženske viagre, a je »analiza« pokazala, da
gre za običajne aktivne kvasovke.
Ali ste vedeli, da obstajajo tudi »božični okrasni za jeklo«?
Pravzaprav je podjetje hotelo uvoziti le božične
okraske za jelko.
Geografija
Zgodilo se je, da je »vesten« avstrijski trgovec na fakturo
zapisal pariteto: »CIP Slovenske Konjice Flughafen«.
Njegov nemški kolega pa paritetno klavzulo:
»Deutsch-Slowenisch Grenze«!
Nemški carinski organ iz Zoll-Freiberga je potrdil
obrazec za potrdilo o gibanju blaga EUR-1 z izpolnjeno
rubriko 2: »EU – Slovenske Konjice«!
Gospodinjstvo
Za »moške stajce« na deklaraciji se je hitro izkazalo, da
so pravzaprav »moške srajce«.
Karikatura: Boštjan Hepe, CU Ljubljana
Ko je bila deklarirana: »tri dnevna omara – temno rjava«,
smo pri pregledu naleteli na tridelno omaro.
Na hrvaškem tovornem listu CMR je v rubriki Vrsta
robe pisalo: »Aluminijski lim«. Špediter na mejnem
prehodu je s T1 prenapotil aluminijsko lepilo (!), na
tovornjaku pa je carinik seveda našel alu pločevino.
Prijavljeno je bilo »motorno vozilo za prevoz oseb – 34
sedežev + hostesa + šofer z batnim motorjem z motorjem
z notranjim zgorevanjem …« Šlo je za carinjenje
avtobusa. Kakšna vejica ali dve bi bili zelo na mestu,
da ne bi res kdo pričakoval šoferja z batnim motorjem.
Se tudi v pri svojem delu srečujete s podobnimi nerodnostmi,
ob katerih se od srca nasmejite ali pomenljivo
muzate? Le zapišite si jih in z veseljem jih bomo objavili
v naslednji številki!
CARINA.SI | 25

[ IN MEMORIAM ] > > > >
Frediju v spomin
25. maja 2012 je minilo eno leto, odkar
Fredija ni med nami. Kot strela z jasnega
je v sredo 25. maja 2011 okrog poldneva
med nas udarila novica, da si nas za vedno
zapustil. Nejeverno smo zmajevali z
glavo, ja, kako je to mogoče, saj smo se
še zjutraj srečali in pozdravili ob odhodu
iz tvoje nočne izmene. Vedeli smo sicer
za tvojo bolezen, vendar smo bili prepričani, da je to bolezen, s
katero lahko dočakaš tudi visoko starost, dočakaš poroko sinov ter
rojstvo in jok vnučkov.
Fredo Zorko, za nas vedno Fredi, se je zelo mlad zapisal carinski
službi. Komaj dobrih dvajset jih je imel, ko je leta 1987 postal carinik.
Ves delovni vek do svoje mnogo prerane smrti je preživel na
meji, na Šentilju in Gruškovju. Že ob prihodu se je znal prikupiti,
ne le z delom, temveč in predvsem s svojo komunikativnostjo. Z
vsakim človekom je našel temo pogovora, vsakemu je znal prisluhniti,
mu svetovati in pomagati. Bil je tudi športnik od pet do glave,
Jože Muc
Jože Muc je začel svojo službeno pot leta
1947 v Republiškem sekretariatu za notranje
zadeve Slovenije. Služboval je v
Kranju, na Jesenicah, v Gornji Radgoni,
Sežani in Murski Soboti. V letih od
1956 do 1958 je študiral na Višji pravni
šoli Zveznega sekretariata za notranje
zadeve v Beogradu. 1. novembra 1961 je bil v Zvezni carinski
upravi imenovan za šefa Centra za zatiranje tihotapstva (s sedežem
v Mariboru) za območje carinarnic Gornja Radgona, Maribor,
Celje, Dravograd in Jesenice. Hkrati je bil po odredbi Zvezne
carinske uprave imenovan za predsednika komisije za delovne
kršitve delavcev omenjenih carinarnic. Februarja leta 1965 je postal
upravnik Carinarnice Dravograd, kar je bil vse do upokojitve
julija 1981. Takoj se je lotil reševanja kadrovskih težav in delovnih
razmer na celotnem območju carinarnice. Delo je vidno napredovalo
in tako je ob odhodu v pokoj prepustil nasledniku
urejeno stanje.
Izkazal se je za dobrega vodjo, ki so ga sodelavci spoštovali in mu
zaupali. V spominu jim je ostal po tem, da je zahteval red, odgovornost
in dobro opravljeno delo. Do vseh je bil tovariški, rad se
zanimal ga je avtomobilski svet, rad je potoval in spoznaval nove
kraje ter se še posebej vedno znova veselil dopustov in oddihov, ki
jih je mnogokrat preživljal z družino in prijatelji. A kruta usoda je
pretrgala njegovo življenjsko pot, še preden jih je dopolnil 45. Pa
toliko načrtov je še imel v mislih in pred seboj.
Če prideš nazaj. Tvoj obraz, modre oči, vonj po parfumu, cigaretah
... Še vedno čakamo, da boš privihral izza vogala, s cigareto v ustih,
se nasmejal, igrivo pogledal in povedal kako o vremenu pa o avtomobilih,
morju, nogometu. Prekratka so leta, ki smo jih delili, prekratek
smeh, druženje. Če prideš nazaj. Kavbojke, majica, plesni
čevlji, ples, Jan Plestenjak … Življenje na 200 obratov, prekratko
življenje. Še marsikaj je ostalo neizrečenega, če prideš nazaj. Ampak
vemo, da si z nami, tam nekje med zvezdami, ki jih ne vidimo
vedno, a vemo, da so – pogrešamo te. Od tu do nebes – bolečina,
žalost, praznina. Včeraj, danes, jutri, nekoč, nekoč se spet srečamo!
Milan Klep s sodelavkami in sodelavci Izpostave Gruškovje
je pošalil in do nikogar ni gojil zamer. S svojo karizmo je očaral
vse, ki so delali z njim, saj ga naši starejši kolegi še po tolikih letih
često omenjajo. Jože Muc je veliko prispeval k ugledu carinske
službe in Carinarnice Dravograd v okviru takratne Zvezne carinske
uprave. Njegova zasluga je, da se je ob gradnji industrijske
cone na Otiškem Vrhu tam zgradila nova stavba današnjega carinskega
urada.
Delal je tudi na drugih področjih zunaj carinarnice. Eno mandatno
obdobje je bil podpredsednik Občine Dravograd in hkrati
vodja delegacije občine v Zboru občin Republiške skupščine. Za
delo je dobil več pohval, priznanj in nagrad. Najbolj je bil ponosen
na odlikovanji ORDEN dela s srebrnim vencem in ORDEN
dela z zlatim vencem ter nagrado Občine Dravograd, ki jo je prejel
1980. leta.
V imenu vseh sodelavcev in sedanjih delavcev Carinskega urada
Dravograd se mu zahvaljujemo za njegov prispevek k delu carinske
službe.
Zaposleni v Carinskem uradu Dravograd
26 | CARINA.SI

[ CARINSKA KIŽANKA ]
AVTOR:
JANEZ
DONŠA
POKROVI-
TELJ,
PODPORNIK
KOKOŠJI
GLAS
RIBIŠKI
PLEN
TAKŠNE
BARVE KOT
SNEG
UKRAJIN-
SKA
ATLETINJA
KRAVEC
TALNI
ZIDEC
GENERALNI
DIREKTOR
CARINE
(RAJKO)
KOS
LESA ZA
KURJAVO
OGRAJEN
PROSTOR
OB HLEVU
KRAJ PRI
MOKRO-
NOGU
ČLAN
HRVAŠKE
STRANKE
PRAVA
POGOST
VEZNIK
ORODJE
ZA
MLAČEV
BREZ-
KUŽNOST,
STERILNOST
PRAVLJIČNO ŠTEVILO
RASTLINA ALI ŽIVAL IZ
DALJNIH DEŽEL
EDGAR
WALLACE
ETIOPSKI
GRM Z
LISTI, KI
VSEBUJEJO
MAMILO
VZHODNI
SOSED
ČEHOV
STAREJŠI
MARIBOR-
SKI
BALETNIK
(IKO)
ORIENTALSKO
RDEČKASTO BARVILO
ZA LASE
MEŠANICA
PIJAČ
IRSKI
FIZIK
ANJA
VALANT
VIŠJI
ANGLEŠKI
PLEMIČ
KOKOŠNJAK
AKTOVKA
DIVJA
RACA
(KNJIŽNO)
DLAKA NAD
OČESOM
UGRIZ
ŽUŽELKE
FRANCOSKI
PISATELJ
(ANDRE IN
BORIS)
SLOVENSKI
PESNIK IN
PUBLICIST
(MARKO)
ENIGMA
PRHA
(POGOV.)
AMERIŠKA
SVINJA,
POPKARICA
BARIJ
OSKRBNI
OFICIR
BIKOV GLAS
OČARANJE
NAJVIŠJA
KARTA
NADLOGA
NA STOPALU
PRIPOVED V
VERZIH
KREATORKA
SANDER
PARMA
SOBA V
KMEČKI HIŠI
AZIJSKI
VELETOK
TORINO
CIRKONIJ
NEDAVNO
NAREJEN,
NEUPO-
RABLJEN
ZADAR
ZELENICA
V PUŠČAVI
ZADNJI
CELJSKI
GROF
NAŠA
TISKOVNA
AGENCIJA
(KRATICA)
AZIJCI
(ZANIČLJ.)
KRUŠNI
OČE
PLAFON IN
NJEGOVA
NASPROTNA
POVRŠINA
BERBERSKO -
ARABSKO
LJUDSTVO
OBVODNA
VRBA
OGRAJEN
PROSTOR
ŠPRINTER
BOLDON
MAMICA
ZDRAVILNA
TRAVNIŠKA
RASTLINA
SLOVENSKI
PISATELJ
(VITAN)
HČERIN MOŽ
ŽIVAL, KI DELA KUPČKE
PRSTI
PEVKA ŽNIDARIČ
VENO
TAUFER
ŽUPAN
JANKOVIĆ
SRBSKA
IGRALKA
(EVA)
LIFT
SEVILLA
PRIPADNICA
MAOROV
OSKAR
MOSER
DEL SVINJ-
SKEGA
ŽELODCA
VELIK
MORSKI
PTIČ
PREBIVALKE
TAJSKE
ČLOVEK, KI
IMA VEDER
POGLED
NA SVET
NAJVIŠJI
VZOR
UŽIVALEC
TOBAKA,
KADILEC
LEŽEČA
TISKARSKA
PISAVA
VELIK IN
SLADEK
TROPSKI
SADEŽ

V službi s celjskim mobilnim oddelkom
Foto: Mobilni oddelek CU Celje
Nenavadni piškoti
Nenavadna zračna vreča
Odločilni detajl
Marihuana
Polnjeni srčki
Ups ☺