Januar-februar (.pdf, 3 MB) - Slovenske železnice

Revija Slovenskih železnic januar-februar 201015Kadrikušnje oceni resnost situacije,kar mu lahko pomaga, da iščein najde ustrezne rešitve. Napodlagi ugotovljenih možnostise odloči in preide v aktivnoreševanje, pri čemer morasprejeti tudi posledice svojihodločitev.S stresnimi situacijami se moračlovek spopasti, se jim nekakoprilagoditi in jih obvladati. Topa ne pomeni, da kloni podtežo neke situacije in ostanepasiven ali sprejme celo vlogožrtve, temveč je dejaven kreatorsvojega življenja in življenjskihizzivov.Nekateri ljudje se poskušajo izstresne situacije rešiti na čimlažji način. Nekateri krivijo drugeza svoj položaj, spet drugiželijo pred težavami pobegniti,jih zanikajo in potlačujejo. Bližnjicev takšnih primerih nisorešitev. Vse, česar človek nereši, vedno privre na dan, obdrugih priložnostih, pogosto vše težji obliki. Učinki stresa sonajhujši, kadar ne naredimonič, da bi situacijo spremenili,ali sprejmemo napačneodločitve.Prvo, kar lahko naredimo sami,je to, da se seznanimo s problemomstresa. Naučiti se moramoprepoznavati simptome stresa.Pri tem nam je lahko v pomočliteratura, pomoč zdravnika,psihoterapevta, prijatelja. Drugo,vsak posameznik moranajprej začutiti željo po spremembi.Pogosto je treba spremenitinačin življenja, in za to jepotrebna želja. Nadalje je trebaidentificirati problem (stres, dejavnikestresa in stresne reakcije).Ugotoviti je treba, kateri jetisti, ki nas najbolj obremenjuje.Včasih je v pomoč pisanjednevnika. Pomembno je pravorazmerje med delom in počitkom.Zato je potrebna strukturačasa (dnevna, tedenska).Ne smemo pozabiti na redno inzmerno telesno dejavnost, ki jenajpomembnejša tehnika bojaproti stresu. Pri telesni dejavnosti»pokurimo« nakopičenestresne hormone, ki so ostali vtelesu neporabljeni in škodujejozdravju. V pomoč so sprostitvenetehnike, relaksacije, meditacijain joga. Naučiti se moramoizogibati stresnim situacijam,zato je potrebno, da poskušamopredvideti stresne situacije,in sicer pri načrtovanju določenihpredvidenih dogodkov.Tako imamo manj nepričakovanihin nepredvidenih presenečenj.Pomemben je urejenživljenjski slog (način življenja),kamor štejemo redno telesnodejavnost, zdravo prehrano insocialne dejavnosti (čas, posvečendružini in prijateljem).Pri tem je pomembna skrb zanego medsebojnih odnosov. Nesmemo pozabiti na ukvarjanje shobiji. Včasih je potrebna vključitevv skupino za samopomoč,osebnostno rast ali za strokovnopomoč. Pri tem pa moramoopustiti uživanje poživil (kava,nikotin, alkohol), pomirjeval inuspaval.Pregovor pravi, »Klin se s klinomzbija«! Podobno lahkorečemo tudi za stres. V stresnisituaciji pomaga novi stres. Vtelesnih preobremenjenostihpomagajo psihične spodbude,kakor so pogovor, poslušanjeprijetne glasbe, branjedobre knjige ipd. Ob psihičnihobremenitvah pa bomovzpostavili ravnovesje s telesnimiobremenitvami, kot sotelesne aktivnosti, sprehodi,plavanje ipd.Če bomo v stiku sami s sebojin prisluhnili svojemu telesu,bomo lahko hitro prepoznavalidoživetja preobremenjenosti.Takrat bomo lahko tudi poskrbeliza pravočasno razbremenitevin vzpostavitev psihofizičnegaravnovesja ter takoposkrbeli za telesno in duševnozdravje. Pot iz stresa vodi vednoprek nas samih. Od nas jeodvisno, ali se bomo odločiliza drugačen, bolj zdrav načinživljenja, se naučili prepoznavativzroke in simptome ter stem obvladovanja dejavnikovstresa.Zaposleni o stresuAlenka Ščukasprevodnica, DE PostojnaMarija Habjanstrokovna sodelavka,PE Vodenje prometa, CeljeStres je stanje organizma, ko nasprevzamejo tegobe življenja, strah zapreživetje ipd., in iz teh stisk ne vidimorešitve. Vpliva na naše duševno počutje inv daljšem obdobju škoduje našemupsihičnemu in fizičnemu zdravju, zavirasposobnost dobro opravljati družinske inslužbene obveznosti.Trudim se, da bi bilo moje življenje čimbolj kakovostno in pestro, da najdem časzase in za stvari, ki me veselijo. Nedovolim, da bi me stres premagal invplival na moje življenje.Stres je spremljevalec našega vsakdana.V tem obdobju je še posebej občuten.Vsak drugače se spopadamo z njim,odvisno pač od tega, koliko imamoznanja, izkušenj, morda celo modrosti.Priznati moram, da me včasih karohromi. Še zlasti, če je posledicadogodkov, ki so zame pomembni in seme posebej globoko dotaknejo. V temtrenutku je to zame aktualna tema: ukrepčakanja na delo doma. Menim, da vsi, kise s tem srečujemo, doživljamopodobno.Kljub temu pa je treba poiskati pozitivne plati življenja.Pri premagovanju stresa nam prav gotovo pomaga to, da smočim bolj telesno dejavni in da počenjamo stvari, ki nas veselijo.Sama zelo rada hodim, planinarim, nabiram gobe in berem različnoliteraturo. Vse našteto je že velikokrat preizkušeno in dobro deluje nanaše počutje. Vsekakor pa so pomembni tudi iskreni prijatelji,ki ti pomagajo videti dogodke ali situacije še z druge plati.Dejan Bantehnični strokovni delavec,Oddelek za tehnično planiranje in logistikoStres? Zvesti spremljevalec od rojstva dosmrti. Ko se pojavi kakšna težava in sempod stresom, se je lotim reševati takoj. Kojo razrešim, stres izgine, jaz pa sepočutim bolj samozavestnega, boljpotrpežljivega, bolj izkušenega.Najpomembneje se mi zdi, da se ob vsakistresni situaciji odzovem čim prej in napravi način, saj s tem skrajšam časizpostavljenosti stresu. Drugače namrečogrožam svoje zdravje, ki je zameneprecenljivo. Kako si še pomagam? Zzdravim načinom življenja, s preživljanjemprostega časa z družino in z ljudmi, ki so mi pri srcu, z ukvarjanjem sšportom, z obiski v naravi ter z zaužitjem vsakodnevnega odmerkačokolade.