Januar-februar (.pdf, 3 MB) - Slovenske železnice

30SŽ so ljudjeRobert ZakrajšekMelita Rozman Dacar: Posel delajo ljudjeNekega davnega dne so našipredniki ugotovili, da je svetokrog njih veliko večji in obširnejši,kot ga oni vidijo iz svojihzavetišč. Prišli so tudi do ugotovitve,da je tam zunaj nekjeobilo hrane, ki kar vabi, da jonekdo pobere ali ujame. Samo,obstajala je manjša težava. Vesta plen, ki se je kar ponujal, niin ni hotel sam pridi do ljudi.Ne, ljudje so se morali začetiseliti in iskati dobrine. Sevedaje pri tem spet nastal manjši logističniproblem. Ko so se selili,je bilo treba s seboj vzeti tudilastnino. No, ni šlo drugače –culo na rame, pa pot pod noge.Jasno je, da so iznajdljivi ljudjekmalu našli rešitev, in sicer so zanošnjo tovora začeli uporabljatikonje in druge močne živali.Tako so nastali prvi zametki tovornegaprometa. Čas in razvojpa sta šla naprej. Že pred dvatisoč leti so nastale prve naprave,ki so delovale po principuželeznice. V stari Grčiji, Maltiin v delu Rimskega imperija souporabljali neke vrste vlečenavozila za prevoz tovora, ki sojih vlekli konji, tirnice pa so bileizklesane v kamen. Ista ideja sepojavi v Evropi veliko pozneje,okrog leta 1550, in sicer so bile»tirnice« iz lesa. Proti koncu 18.stoletja se pojavijo železne tirnice,britanski gradbeni inženirWilliam Jessop pa izdela tirnicos sledilnim vencem. Jessop leta1802 odpre prvo javno železnico– Surrey Iron Railway – v južnemLondonu, ki je za pogonuporabljala konje. Prva parnalokomotiva, ki je delovala natirih, je bila zgrajena leta 1804,prva uspešna parna lokomotiva,legendarna The Rocket, paje bila delo Georga Stephensona.Prva uspešna proga …,ah, nostalgija. Človek bi lahkoves dan sanjaril o teh romantičnihčasih. Pa obrnimo koledarza lepo število let – nazajv prihodnost. Piše se vse prejkot romantično leto 2009, naeni strani fronte so sile recesije,okope in jarke pa branimo mina tej strani. Videti je, da zmagujemo,pa vseeno poglejmo,kaj pravijo v našem »strateškempoveljstvu«, PE Tovorni promet,kjer se ukvarjajo s trženjemnaših storitev v tovornem prometu.Pogovoril sem se z MelitoRozman Dacar iz službe zaprodajo.Najprej nam zaupajte, aliimate kakšen drug razlog zato, da ste se zaposlili prinas, ali pa je to družinskatradicija, kot pri meni in šepri mnogih na Slovenskihželeznicah.Moram reči, da je razlog enak- tradicija, in upam, da me bostev klub sprejeli brez težjihpreizkušenj (smeh). Pokojni očeje bil zaposlen na železnici, insicer v Centralnih delavnicah.Ker sem tista generacija, ki ježe imela težave z zaposlitvijo,železnica pa je takrat ponujalamožnost štipendije, je bilamoja odločitev relativno lahka.Čeprav je bila prvotna želja šolanjev smeri zobotehnike, semna koncu pristala na Fakultetiza promet. Ko sem končevalaštudij leta 1993, se je pokazalapotreba po delovnem mestuv Službi za prodajo, in sicer vmednarodnem prometu – smerItalija. Leta 2000 sem začelaopravljati dela in naloge vodjeprodaje v Službi za uvoz, izvozin notranji promet, leta 2007pa sem po reorganizaciji prevzelaOddelek uvoza, izvoza innotranjega prometa. Letos semtudi uspešno končala magistrskištudij z zagovorom nalogeo zadovoljstvu zaposlenih in organizacijskiklimi kot ključu douspešnega podjetja.