terme <strong>DOBRNA</strong>reportažaDan, ko so otroci spoznalikostanjevega škrata VitkaZ otroci je uživala intisti prekrasen danubesedila urednicaTeja GrumTako zelo prijetno je bilo, nabitos posebno energijo, ki jo lahkoustvarijo samo otroci in … seveda– naš dobrovoljček, kostanjev škratVitko!Tiste velike otroške očke, ki so sezasvetile ob vsakem najmanjšempremiku nekje med drevesi. Vsi smovedeli, zakaj smo tam, in predvsem,koga tako mirno čakamo … njega,škrata vendar!Nekateri otroci so se vozili potoboganu, drugi gugali, spet tretjipa so se raje stisnili k očku, saj je tamvendar najbolj varno, kajne?In potem, kar naenkrat zaslišimo:»Hej, otroci, otroooooci«, vsi poglediso se zazrli v nasmejano bitje vrdečkasto rjavih hlačah in zelenisuknjici z ogromnimi gumbi, terovratnikom iz kostanjevih listov. Tozanimivo bitje se nam je počasi inzibajoče približevalo, po več kot 200let starem kostanjevem drevoredu.Usta, nasmejana od ušesa do ušesain roki, ki sta nam na vso močmahali. Na nogah je bitje imelonenavadne, privihane čeveljce,na glavi pa, ne boste verjeli, šecelo polovičko kostanjevega ježkas pravimi bodicami. Ob vsakemnjegovem koraku je pravljičnozacingljalo in ko je bil že čisto blizunas, smo vsi zadržali dih. Vendar le zasekundo ali dve. Najbolj pogumenmed otroci, deček Kevin, je odločnostopil do škrata in ga vprašal: »A ti sipa Vitko?« Naš škrat mu je prijaznoodgovoril: »Ja, jaz sem Vitko, kako jepa tebi ime?«.Dečka je nato dvignil v svoje naročjein v tistem trenutku so tudi vsi ostaliotroci stekli k njemu. Prijeli so seza roke in družno odkorakali protiZdraviliškemu domu, kjer nas jevse že čakal turistični vlakec. Malinadebudneži so lahko plezali ponjem, se skrivali in na vsa usta kričali.Vsi otroci so dobili majčke s podobokostanjevega škrata in nekateri so sijih kar takoj nadeli.V nekem trenutku pa je škratekžalostno pogledal in seveda nas jevse zanimalo, kaj je narobe. Zaupalnam je, da je izgubil svojo žogo in,da mu je hudo, saj bi se lahko skupajigrali. Seveda so se vsi otroci takojpodali v iskanje izgubljene žoge inni trajalo dolgo, ko se je kotalila mednjimi.Veseli direndaj se je še vednonadaljeval in starši so med sebojklepetali, ko je Vitko vse svoje noveprijatelje povabil na sladoled. Za4
terme <strong>DOBRNA</strong>nekaj trenutkov je zavladalatišina, ko so mamice in očkiodvijali sladolede, ter somali smrkolini lizali mrzledobrote. Vendar je to bilres le trenutek, saj so hitrougotovili, da se da tekati inkričati tudi s sladoledom vrokah. Seveda so bili temuprimerno napacani tudi vsiobrazki, vendar to motiloprav nikogar. Papirčke odsladoledov smo pridnoodvrgli v koš, saj Vitko vednoskrbno pazi na čisto okolje intudi otroci so to vedeli.Zadovoljni in še vednonavihane volje so otroci čeznekaj časa začeli nekomumahati in takrat smo opazili,da se naš novi znanec Vitkoposlavlja. Povedal nam je,da ga čakajo njegovi gozdniprijatelji, ter da se zagotovoše velikokrat srečamo. Vsismo dvignili roke in muzaklicali “ADIJO”, medtem paje Vitko že izginil.Zelo smo veseli, da je kostanjev škrat Vitko postalnajvečji prijatelj otrok in njihovih staršev, tudistarih staršev. Kako zelo se je priljubil našimgostom, priča tudi pesmica, ki jo je napisala gospaMajda Klement iz Murske Sobote, pravzapravbabica od deklice Ine, s katero sta skupaj preživelinekaj dni oddiha v Dobrni.Ob tej priložnosti se babici Majdi zahvaljujemo, daje dovolila objavo pesmice v naši reviji, ter jo takodelimo tudi z vami, našimi bralci.KOSTANJEV ŠKRATEK VITKO,PRIŠIL SI JE GUMBEK S SREBRNO NITKO,LISIČKE, ZAJČKI IN VEVERIČKE MU DELAJODRUŽBO,JA, ZELO LEPO ON IMA SLUŽBO.ŠKRATEK V ZDRAVILIŠČU <strong>DOBRNA</strong> DOMUJE,TAM POD KOSTANJI RAD POSKAKUJE.A KER TREBUŠČEK IMA NAPET,NE MORE Z BALONOM POLETET.NJEGOVA KAPA NA GLAVI BODICE IMA,A Z OTROCI ZELO LEPO IGRATI SE ZNA,DA JIH POPELJE V PRAVLJIČNO DEŽELO,MED NAJMLAJŠIMI JE ZARES VESELO.NA ČEVELJČKIH DVA ZVONČKA CINGLJATA,DA SLIŠI SE KAKO ON KORAKA.A MODEREN TA NAŠ ŠKRATEK JE,SAJ TELEFONČEK V ŠKATLI OGLAŠA SE.KONČUJEM, DA ŠE KDAJ SE VIDIMOIN BESEDE IZMENJAMO.SAJ V ZELENJU DREVES JE MIRNO IN LEPO,DA SPOČIJETA SI DUŠA IN TELO.5