You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
5Gr a d i m<strong>slovenski</strong>te imam,<strong>jezik</strong>Priročnik za učitelje
Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter TurkGRADIM SLOVENSKI JEZIK 5PriroËnik za uËiteljePriprave za uËno enoto in za πolsko uro sta prispevala Joæe Lango in Darinka Obran.Fotografije: Fotodokumentacija Dela, Tomaæ MiheliË.Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokusdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com© 2005 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane.Brez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali drugauporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje alishranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnihpravicah, krπitev avtorske pravice.CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, LjubljanaZaloæba Rokus d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00Telefaks: 01/513 46 99E-poπta: rokus@rokus.comwww.rokus.com372.41/.45:371.3(035)GRADIM <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5. Priročnik za učitelje / Dragica Kapko ...[et al.] ; [urednica Sabina Tamše]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus,2005ISBN 961-209-486-11. Kapko-Bakič, Dragica 2. Tamše, Sabina219805184
KAZALOUvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Sporazumevalna zmožnost – temeljni cilj <strong>jezik</strong>ovnega pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51.1 Razvijanje sporazumevalne zmožnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61.1.1 Učenci sprejemajo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61.1.2 Učenci tvorijo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81.1.3 Učenci sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti . . . 101.1.4 Učenci se pogovarjajo o svojem <strong>jezik</strong>ovnem okolju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmožnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Predstavitev didaktičnega kompleta <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152.1 Samostojni delovni zvezek <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152.2 Videokaseta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162.3 Zgoščenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162.4 Priročnik k samostojnemu delovnemu zvezku <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5 . . . . . . . . . . . . . . 162.4.1 Uvodna predstavitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172.4.2 Operativni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172.4.3 Ciljna tema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172.4.4 Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172.4.5 Učenčevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182.4.6 Učiteljevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192.4.7 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192.4.8 Predlog nalog za preverjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192.4.9 Predlog dodatnih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Učne enote iz samostojnega delovnega zvezka <strong>Gradim</strong> Slovenski <strong>jezik</strong> 5 . . . . . . . . . . . . . . . . 211 Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 Večina vprašanih je odgovorila, da … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253 Vse najboljše! – Iskrene čestitke! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 324 Prišlo je pismo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 405 Živijo, oči! – Dober dan, gospod Kocijan! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 486 Spet se je zgodilo nekaj novega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 567 Katja pripoveduje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 658 Brez načrta ni ne hiše ne besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 729 Besedilo potuje od ust do ust . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8210 Med poukom, pred poukom, po pouku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9111 Ker ponoči ne spim, spadam med sove . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9812 Simon, že spet imaš odtrgan <strong>jezik</strong>! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10613 Ko govorimo in ko pišemo … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11214 Pri⎪va⎪ko in li⎪tu⎪pan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12215 Kdo ali kaj je to? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13116 Oprostite, katerega spola ste? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13817 Eden, dva ali več . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14418 Povsod je lepo – doma je najlepše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1523
19 V državi, na občini, v družini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16020 Dan za dnem od jutra do večera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16521 Velikanski in hitri valovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17222 Kakšen, kateri, čigav? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17923 Zakaj je Simon zaljubljen, Mojca pa zaljubljena? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18724 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19125 Dober tek! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19726 Nebo ne bo oblačno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20127 Preberi – izberi – glej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20428 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21329 Knjige, filmi, izdelki ... so stvaritve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220Predlogi učnih priprav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2261 Predlog učne priprave za šolsko uro: 1. Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja . . . . . 2262 Predlog učne priprave za učno enoto: 2. Večina vprašanih je odgovorila, da ... . . . . . . . . . . . . 2293 Predlog učne priprave za učno enoto: 3. Vse najboljše! – Iskrene čestitke! . . . . . . . . . . . . . . . 2354 Predlog priprave za učno enoto: 4. Prišlo je pismo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240Dodatek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245Učenčevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245Priloga: zgoščenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2474
UvodDidaktični komplet <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5 je namenjen delu pri predmetu slovenščina v 5. razredudevetletne osnovne šole, in sicer pri <strong>jezik</strong>ovnem pouku.Nastal je zato, da bi učiteljem pomagali pri uresničevanju ciljev, ki so navedeni v učnem načrtu zaslovenščino v 2. triletju oz. v 5. razredu devetletne osnovne šole (Učni načrt. Slovenščina 2002). Vnjem so upoštevana izhodišča prenove <strong>jezik</strong>ovnega pouka, izhajajoča iz temeljnega cilja <strong>jezik</strong>ovnegapouka oz. obravnave neumetnostnih besedil.1 Sporazumevalna zmožnost – temeljni cilj <strong>jezik</strong>ovnega poukaTemeljni cilj sodobnega <strong>jezik</strong>ovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmožnosti; ob tem pa siučenci še oblikujejo zavest o vlogi sporazumevanja v življenju, o vrednosti prvega/maternega <strong>jezik</strong>ater o položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in Evropski zvezi.Da bi pri pouku lahko razvijali temeljni cilj, moramo razumeti pojem sporazumevalna zmožnost. Toje zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih,pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst.Sporazumevalna zmožnost (tj. zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil) je zelo kompleksna zmožnost– sestoji namreč iz naslednjih gradnikov/sestavin:– iz motiviranosti za sprejemanje/sporočanje,– iz stvarnega znanja prejemnika/sporočevalca,– iz <strong>jezik</strong>ovne zmožnosti prejemnika/sporočevalca,– iz pragmatične zmožnosti prejemnika/sporočevalca,– iz meta<strong>jezik</strong>ovne zmožnosti prejemnika/sporočevalca.Človeško sporazumevanje (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil) je zavestno dejanje – človek se zanjodloči, torej se odzove na svoje hotenje po sporazumevanju. Kot vsako človekovo zavestno dejanjeje tudi sporazumevanje namerno dejanje. Človek namreč sprejema besedila z določenim ciljem, npr.da bi prepoznal zvoke, njihov izvor in pomen, da bi našel določen podatek, da bi si zapomnil čim večpodatkov ipd.; zato ločimo več vrst poslušanja (npr. razločujoče poslušanje, poslušanje z razumevanjem,kritično poslušanje) in branja (npr. selektivno branje, branje s preletom, podrobno branje). Tudinaše sporočanje (oz. tvorjenje besedila) poteka z določenim ciljem, npr. da bi vplivali na naslovnikovovednost, prepričanje, vrednotenje, doživljanje, ravnanje ipd.; zato ločimo več vrst sporočanja(npr. prikazovanje, zagotavljanje, vrednotenje, pozivanje, poizvedovanje ipd.). Skratka, sprejemanjein tvorjenje besedila lahko potekata le, če se človek zanju odloči, torej če ima željo/hotenje po sporazumevanju– če je zanju motiviran. Zato je motiviranost za sprejemanje oz. tvorjenje besedila prvigradnik sporazumevalne zmožnosti.Besedila, ki jih sprejemamo oz. tvorimo, o nečem govorijo. Če o temi tujega ali svojega besedilaveliko vemo, hitreje in učinkoviteje sprejemamo oz. tvorimo besedilo. Zato je drugi gradnik sporazumevalnezmožnosti stvarno znanje prejemnika oz. sporočevalca – to je rezultat prejemnikovih/sporočevalčevih izkušenj, njegovih interesov, njegove spoznavne zmožnosti (tj. zmožnosti opazovanja,pomnjenja, sklepanja, presojanja, ustvarjanja, uporabe …) ipd.Človek je edino bitje, ki se sporazumeva z besednim <strong>jezik</strong>om. Zato je pomemben gradnik njegovesporazumevalne zmožnosti t. i. <strong>jezik</strong>ovna zmožnost, tj. obvladanje oz. znanje danega besednega<strong>jezik</strong>a. Ker besedni <strong>jezik</strong> sestoji iz besed ter iz pravil za njihovo povezovanje/skladanje v višjeenote (npr. v povedi) in iz pravil za njihovo slušno oz. vidno oblikovanje, je človekova <strong>jezik</strong>ovnazmožnost zgrajena iz poimenovalne/slovarske, upovedovalne/slovnične, pravorečne in pravopisnezmožnosti. Poimenovalna/slovarska zmožnost pomeni za prejemnika zmožnost razumevanja besed,za sporočevalca pa zmožnost poimenovanja bitij, stvari, njihovih lastnosti, dejanj … Upovedovalna/5
slovnična zmožnost je za prejemnika zmožnost razumevanja razmerij v povedi in zvezah povedi, zasporočevalca pa zmožnost izražanja teh razmerij. Pravorečna zmožnost pomeni obvladanje prvin inpravil zborne izreke, pravopisna zmožnost pa obvladanje prvin in pravil pisanja danega <strong>jezik</strong>a.Sprejemanje in tvorjenje besedila potekata v danih okoliščinah, zato je pomemben gradnik sporazumevalnezmožnosti tudi pragmatična/slogovna zmožnost prejemnika oz. sporočevalca. Prejemnik insporočevalec morata pri sprejemanju oz. tvorjenju besedila razmišljati tudi o okoliščinah, v katerih jenastalo besedilo oz. v katerih bo besedilo sprejeto, ter se morata nanje ustrezno odzvati – morata jihupoštevati pri razumevanju oz. tvorjenju besedila (le tako bo prejemnik besedilo ustrezno razumel,sporočevalec pa tvoril ustrezno besedilo).Peti gradnik sporazumevalne zmožnosti je meta<strong>jezik</strong>ovna zmožnost prejemnika/sporočevalca, tj. teoretičnoznanje o sprejemanju/sporočanju (npr. o njunih dejavnikih, vrstah, načelih, fazah), o besedilnihvrstah, o <strong>jezik</strong>u (npr. o vrstah in lastnostih besed in povedi, o slovničnih, pravorečnih in pravopisnihpravilih), o slogu (npr. o slogovni vrednosti besed in povedi) ipd. To je zmožnost <strong>jezik</strong>oslovnegapoimenovanja vrst sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmožnost navajanja lastnosti in sestavesporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmožnost navajanja slovničnih, pravorečnih, pravopisnihin slogovnih pravil danega <strong>jezik</strong>a ipd. Meta<strong>jezik</strong>ovna zmožnost je torej sestavina sporazumevalnezmožnosti oz. je »v službi« sporazumevanja – omogoča namreč učinkovitejše sporazumevanje. Kerpa je zanjo potrebno zelo razvito abstraktno mišljenje, jo je treba razvijati pozneje in bolj diferenciranokot preostale gradnike sporazumevalne zmožnosti.1.1 Razvijanje sporazumevalne zmožnostiSporazumevalno zmožnost pri pouku razvijamo sistematično (ne razvija se kar spontano!) in transakcijsko(ne pa transmisijsko) – to pomeni, da učitelj ne posreduje učencem svojega znanja o vrstah, lastnosti, sestavi… besedil ipd., učenci pa so pri tem bolj ali manj pasivni, temveč nasprotno: dejavni so predvsem učenci.Kaj torej delajo učenci?– Sprejemajo (poslušajo/berejo) besedila raznih vrst,– tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrst,– sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti,– pogovarjajo se o svojem <strong>jezik</strong>ovnem okolju.1.1.1 Učenci sprejemajo besedila raznih vrstUčenci sprejemajo (poslušajo/berejo) besedila raznih vrst zato, da bi– razvijali razumevanje tujega besedila,– razvijali vrednotenje tujega besedila in utemeljevanje svojega mnenja,– razvijali strategije sprejemanja besedila,– opazovali in uzaveščali tipično zgradbo besedilnih vrst.Sprejemanje besedil poteka v treh fazah, tj. pred in med njim ter po njem.Pred sprejemanjem učence umirimo in motiviramo za poslušanje/branje, npr. tako, da napovemotemo besedila, da se z njimi pogovarjamo o njihovih izkušnjah, predznanju in pričakovanjih, daskupaj razložimo manj znane besede iz besedila, ki ga bodo poslušali/brali ipd. 1Med sprejemanjem besedila se učenci osredotočijo na besedilo, skušajo si zapomniti čim več podatkovter oblikujejo svoje stališče do besedila oz. svoje doživljanje besedila. (Učenci te starosti si med1Prim. Ali si že kdaj komu voščil?Kaj si rekel osebi, ki si ji voščil?Ob kateri priložnosti si komu voščil?Imenuj nekaj praznikov, ob katerih si voščimo.Kdaj pa si čestitamo?Kaj si rekel osebi, ki si ji čestital?Ali si kdaj komu voščil ali čestital pisno?Kaj so voščilnice in čestitke? (D. Kapko idr. 2004 a: 20)6
poslušanjem/branjem še ne morejo delati zapiskov/izpiskov.)Po sprejemanju besedila učenci razčlenjujejo besedilo in potek sprejemanja.Razčlemba besedila poteka tako, da učenci v besedilu, ki so ga poslušali/prebrali, prepoznavajo raznevrste podatkov, in sicer:a) sporočevalčev namen (t. i. naklonska razčlemba besedila), 2b) temo, bistvene podatke, razmerja med njimi ter tudi manj bistvene podatke (t. i. pomenskarazčlemba besedila), 3c) okoliščine, v katerih je nastalo besedilo (t. i. okoliščinska razčlemba besedila), tj. sporočevalca innaslovnika besedila, sporočevalčevo čustveno stanje, njuno družbeno/čustveno razmerje, kraj inčas nastanka besedila ipd., 4č) pomen besed in pomenska razmerja med besedami v besedilu (t. i. besedna razčlemba besedila), 5d) pomen povedi ter pomenska razmerja v povedi in med njimi (t. i. povedna/ slovnična razčlembabesedila), 6e) tvarne značilnosti besedila (t. i. tvarna razčlemba besedila), 7f) <strong>jezik</strong>ovne pojave (npr. vrsto sporazumevanja, besedila, besed in povedi), njihove lastnosti in sestavoter slovnična, pravorečna, pravopisna in slogovna pravila ter jih poimenujejo s strokovnimiizrazi (t. i. meta<strong>jezik</strong>ovna razčlemba besedila). 82Prim. /Učenci preletijo anketo./…Čemu jo je sestavil?… (D. Kapko idr. 2004 a: 9)3Prim. /Učenci preberejo pripovedovalno besedilo./Obkroži črko pred trditvami, ki ustrezajo vsebini časopisnega članka.a) Marko Sever živi na Primorskem.b) Končuje srednjo šolo za elektrotehnike.c) Ko je bil star 23 let, se je ponesrečil.… (D. Kapko idr. 2004 a: 66)4Prim. /Učenci preberejo besedili./Komu sta namenjeni besedili?Kdo ju pošilja?Kje sta bili napisani?Kdaj je bilo napisano voščilo?Kdaj pa čestitka?… (D. Kapko idr. 2004 a: 21)5Prim. …Ali poznaš besedo maraton? …Kaj pomeni?Kaj pomeni v našem besedilu?a) Tek na razdaljo 42 km.b) Nekaj, kar traja dolgo.c) Tekmovanje. (D. Kapko idr. 2004 a: 45)6Prim. Vsako prvo poved dopolni z novo povedjo. Med dvema izberi ustrezno in jo prepiši. Nato pojasni svojo odločitev.Jan je odšel v šolo. _____________________________________________________V šoli mora biti ob osmih. / Tam mora biti ob osmih.… (D. Kapko idr. 2004 b: 52)7Prim. tvarno razčlembo govorjenega besedila:Ali je Simon besedilo glasno bral ali je z njim govorno nastopil?Pojasni svoj odgovor.Ali je Simon bral dovolj počasi, na glas in razločno?Zakaj je gledal v zvezek?Presodi to njegovo ravnanje in pojasni svoje mnenje.Ali bi bilo tako ravnanje ustrezno tudi med govornim nastopom?Pojasni svoj odgovor.Zakaj ni uporabljal kretenj? (D. Kapko idr. 2004 a: 60)Prim. tvarno razčlembo zapisanega besedila:Popravi, kar je napisano narobe.Nad osredno slovenijo bo pritekal topljejši in bol suh zrak.… (D. Kapko idr. 2004 b: 97)8Prim. Dopolni.Delovni dan predstavljamo tako, da naštevamo, kaj vse se je v njem zgodilo. Pri naštevanju pazimo, da dogodke pravilno ______________. Besedilo, ki pri tem nastane, je opis _________ dne. (D. Kapko idr. 2004 b: 49)7
K razčlenjevanju poslušanega/prebranega besedila spada tudi t. i. vrednotenjska razčlemba besedila,tj. presojanje besedila (učenci povedo/napišejo, kaj menijo o besedilu – npr. o njegovi razumljivosti,resničnosti, zanimivosti, ustreznosti, učinkovitosti, <strong>jezik</strong>ovni pravilnosti ipd.) in utemeljevanje mnenja(učenci povedo, na osnovi česa tako menijo). 9Zaporedje nalog, ki pripadajo raznim razčlembam, je lahko tudi nekoliko drugačno – odvisno je odkonkretnega besedila oz. njegove besedilne vrste; vendar pa v skladu z novim temeljnim ciljem poukaslovenskega <strong>jezik</strong>a ne sme biti na prvem mestu meta<strong>jezik</strong>ovne razčlembe.Ob nekaj besedilih ni vseh vrst razčlembe – tako je npr. pragmatična razčlemba pogosta ob dvogovornihbesedilih, tvarna razčlemba pa ob zapisanih besedilih. Vrednotenjska razčlemba je pogosto že vfazi pred sprejemanjem (npr. ko učenci obudijo svoje predznanje, spregovorijo o svojih izkušnjah …);po sprejemanju pa jo lahko doda tudi učitelj, če vidi, da učence besedilo posebej pritegne, ali čeupošteva zunanje okoliščine obravnave besedila (npr. aktualne dogodke). Meta<strong>jezik</strong>ovna razčlembaje pogostejša v višjih razredih osnovne šole.Naloge za dano vrsto razčlembe ne smejo biti enolične, temveč morajo spodbujati učence k raznimdejavnostim (npr. k izločanju, izbiranju, povezovanju, dopolnjevanju, odpravljanju napak, tvorjenjuvprašanj/miselnih vzorcev/besedil ipd.) in v njih sprožati razne vrste miselnih procesov (npr. pomnenjeali prepisovanje podatkov, sklepanje na podlagi podatkov v besedilu, vrednotenje in uporabopodatkov).Učenci po sprejemanju besedila ne razčlenjujejo le besedila, ki so ga poslušali/prebrali, temveč tudipotek sprejemanja – to pomeni, da razmišljajo tudi o tem, kaj so delali med sprejemanjem besedilain kako bi si zapomnili čim več podatkov. Tako spoznavajo t. i. strategije sprejemanja besedila (inučenja iz besedila), npr. v besedilu prepoznavajo podteme oz. ključne besede ter bistvene podatke injih oblikujejo v miselni vzorec 10 (po učnem načrtu za slovenščino naj bi to zmožnost začeli razvijatina začetku 2. triletja). Učenje strategij sprejemanja besedila (poleg miselnega vzorca še npr. tvorjenjeopornih točk, preglednic 11 ipd.) zahteva postopnost, zato se učenci urijo v njih vsa leta šolanja, in sicerpri vseh predmetih, torej ne le pri slovenščini.1.1.2 Učenci tvorijo besedila raznih vrstUčenci tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrst zato, da bi– razvijali zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil,– opazovali in razvijali strategije sporočanja,– spoznavali in si uzaveščali načela sporočanja.Tudi sporočanje oz. tvorjenje besedil poteka v treh fazah: pred in med njim ter po njem.9Prim. …Presodi rabo besede ata v časopisni novici. (D. Kapko idr. 2004 a: 45)10Prim. V miselni vzorec vpiši ključne besede. Lahko si pomagaš s preglednico v 7. nalogi.(D. Kapko idr. 2004 b: 12)11Prim. Besedilo preberi še enkrat in izpolni preglednico.(D. Kapko idr. 2004 b: 11)8
Pred sporočanjem učenci izberejo temo besedila in besedilno vrsto (ali pa jim ju določi učitelj).Nato ob zgledu, učiteljevi pomoči ali samostojno izdelajo miselni vzorec: na podlagi besedilne vrstenapišejo ključne besede (npr. za opis kraja: lega, sestava, prebivalci, gospodarstvo, javne zgradbe,znamenitosti) ter k njim pripišejo bistvene podatke – pri izbiri le-teh izhajajo iz teme (npr. Piran) tersi pomagajo s svojim znanjem in s priročniki (tako opravijo 1. fazo sporočanja). Potem v miselnemvzorcu s številkami zaznamujejo zaporedje ključnih besed, nato pa še bistvenih podatkov ob vsakiključni besedi; če tako zahteva besedilna vrsta (npr. doživljajski spis), dodajo še uvod in zaključek– torej po vzorcu/modelu naredijo načrt za besedilo (tj. t. i. 2. faza sporočanja).Med tvorjenjem pretvarjajo miselni vzorec v besedilo (t. i. ubesediljenje oz. 3. faza sporočanja).Nastali osnutek besedila preberejo in ga presojajo, npr.– Ali se vsebina navezuje na naslov?– Ali ima besedilo »rdečo nit«?– Ali so povedi zaokrožene in razumljive?– Ali so povedi smiselno povezane?– Ali besedilo »lepo teče«?– Ali ima besedilo vse sestavine dane besedilne vrste?– Ali je besedilo zaokroženo, tj. »ima glavo in rep«?– Ali se besede večkrat ponovijo?– Ali sem uporabil knjižne besede?– Ali sem postavil besede v pravilno obliko?– Ali je moja pisava berljiva?– Ali je na začetku povedi velika začetnica?– Ali je na koncu povedi pravo ločilo?– Ali so vejice na pravem mestu?Nato zaznamujejo in odpravijo napake. Potem besedilo še enkrat prepišejo (4. faza). Če želijo govornonastopati, besedilo večkrat preberejo in si ga skušajo čim bolje zapomniti (5. faza). 12Po tvorjenju besedila učenci preberejo besedilo sošolcev oz. poslušajo njihov govorni nastop; natoga presojajo. Zapisano besedilo presojajo tako, kot so presojali svoj osnutek besedila; pri presojanjugovornega nastopa pa si lahko pomagajo z naslednjimi vprašanji:– Ali se je vsebina navezovala na naslov?– Ali je imelo besedilo »rdečo nit«?– Ali je besedilo »lepo teklo«?– Ali je imelo besedilo vse sestavine dane besedilne vrste?– Ali je bilo besedilo zaokroženo, tj. »ima glavo in rep«?– Ali so se besede večkrat ponovile?– Ali je govorec govoril zborno?– Ali je govoril razločno, počasi, glasno, živahno, prepričljivo?– Ali je gledal poslušalce?– Ali je bila drža telesa sproščena?– Ali se je postavil na ustrezno mesto v razredu?– Ali je ustrezno uporabljal kretnje?– Ali je bila njegova mimika sproščena in naravna?Učenci razmišljajo o tem, kako se tvorili besedilo, tj. kako so se pripravili na pisanje, kako so presojalisvoje besedilo ipd. Svojo zmožnost tvorjenja besedila lahko namreč izboljšajo tudi z opisovanjemlastne dejavnosti.12Prim. Sošolcem boš ustno obnovil zanimivo knjigo ali zanimiv film. Zato se doma pripravi na govorni nastop− za vajo nastopi pred ogledalom ali pred domačimi ter pazi,− da ne boš govoril pretiho, prehitro in brez premorov,− da boš pomembnejše podatke izgovarjal glasneje in počasneje,− da ne boš pretiraval s kretnjami. (D. Kapko idr. 2004 a: 73)9
1.1.3 Učenci sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnostiUčenci razvijajo sporazumevalno zmožnost tudi tako, da sistematično razvijajo gradnike/sestavinesporazumevalne zmožnosti, in sicer zato, da bi– bolje razumeli besedila in– tvorili kakovostnejša in pravilnejša besedila.Razvijanje sporazumevalne zmožnosti vključuje razvijanje poimenovalne, 13 upovedovalne, 14pravorečne, 15 pravopisne, 16 pragmatične 17 in meta<strong>jezik</strong>ovne 18 zmožnosti.1.1.4 Učenci se pogovarjajo o svojem <strong>jezik</strong>ovnem okoljuUčenci opazujejo sebe in svoje <strong>jezik</strong>ovno okolje ter se pogovarjajo– o vrstah, prvinah, značilnostih in vlogi besednega/nebesednega <strong>jezik</strong>a,– o prednostih maternega/prvega in tujega <strong>jezik</strong>a,– o posebnem položaju slovenščine in drugih <strong>jezik</strong>ov v Republiki Sloveniji, 1913Prim. Naslednjim besedam iz besedila o divjem petelinu ustno določi besede z nasprotnim pomenom.divji (petelin), črn, zakrivljen, močen, počasi, daleč, širok, miren, bogat, nižji, podnevi, visok, zgodaj, vzhod, zjutraj(D. Kapko idr. 2004 a: 73)14Prim. Besedne zveze v oklepajih uporabi v povedih.Jan zjutraj ne pozabi nahraniti (dva morska prašička) .Rad se ukvarja z (zbiranje znamk) .Po (končan pouk)odhiti domov.Ko pride iz šole, se loti (pisanje domačih nalog) .Otroci radi pomagajo (stari starši) .Mama se včasih odpelje z (otroci) v dolino. (D. Kapko idr. 2004 b: 52)15Prim. Glasno preberi naslednje dvojice povedi - bodi pozoren na izgovor in pomen podčrtanih besed. Kaj si opazil?Fant se me drži kot klop. − Sedel je na klop pred hišo.(D. Kapko idr. 2004 a: 99)16Prim. Gregor ima težave s pisanjem narekov. Preberi nekaj njegovih povedi in odpravi napake.Veverice po zimi dremljejo, zatojeseni zbirajo zalogohra ne tersi uredijo prostor_______________________________________________________________zagnezdo inshrambo zazalogo hrane._______________________________________________________________(D. Kapko idr. 2004 a: 101)17Prim. Katero osebo bi nagovoril s spoštovana gospa ali spoštovani gospod?a) Dedka.b) Ravnateljico.c) Strica.č) Sošolko Majo.d) Zobozdravnika.(D. Kapko idr. 2004 a: 22)18Prim. Glasno izgovori naslednje besede in povej, ali je v njih ozki ali široki o.Besede vpiši na ustrezno mesto v preglednici.roka, opica, noga, voda, osem, šola, osel, koza, uho, žoga, oče, mokaBESEDE BESEDEZ OZKIM O S ŠIROKIM O Z OZKIM O S ŠIROKIM O(D. Kapko idr. 2004 a: 99)19Prim. Spomni se posnetka o Piranu.V katerih <strong>jezik</strong>ih so bili napisi?Katere narodnosti so prebivalci Pirana?Zakaj so dveh narodnosti?V katerem <strong>jezik</strong>u govorijo uslužbenci na piranski pošti, banki, občini, policiji, sodišču?Zakaj?V katerih ustanovah so otroci obeh narodnosti ločeni?V katerem <strong>jezik</strong>u poteka pouk v šolah, ki jih obiskujejo Italijani?Kje pa se naučijo slovenščine?V katerem <strong>jezik</strong>u poteka pouk v šolah, ki jih obiskujejo Slovenci?Ali se <strong>slovenski</strong> otroci učijo italijanščino?Čemu se Slovenci učijo italijanščino, Italijani pa slovenščino?(D. Kapko idr. 2004 b: 43)10
– o <strong>jezik</strong>ih, s katerimi smo v neposrednem (zemljepisnem) in posrednem (kulturnem) stiku,– o knjižnem in neknjižnem <strong>jezik</strong>u ter okoliščinah njune rabe ipd. 201.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmožnostiUčitelj preverja in ocenjuje sporazumevalno zmožnost tako, da ob novih/neznanih primerih preverja/ocenjuje– razumevanje besedil,– tvorjenje besedil in– razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti.Preverjanje/ocenjevanje razumevanja besedil zajema npr. 21– prepoznavanje okoliščin nastanka besedila, 22– prepoznavanje sporočevalčevega namena,– prepoznavanje teme, 23– prepoznavanje podtem/ključnih besed, 24– prepoznavanje bistvenih podatkov, 25– prepoznavanje pomenskih razmerij v besedilu,– uporabo podatkov v novih okoliščinah,– napovedovanje nadaljevanja/konca, 26– znajdenje v besedilu, 2720Prim. Zdaj pa isti pogovor (tj. pogovor v narečju, op. avt.) odigraj s sošolcem.Pazi, da bosta govorila »po domače«.Kateri pogovor so sošolci razumeli bolje — s posnetka ali vajinega?Zakaj?S kom govorite »po domače«?Predstavljaj si, da bi srečal Primorko s posnetka in se začel z njo pogovarjati.Ali bi oba govorila »po domače«?Zakaj (ne)?Kako pa bi govorila?Čemu se je treba učiti knjižno slovenščino?(D. Kapko idr. 2004 b: 44)21Primeri, navedeni v pogl. 1.2, so iz tega priročnika (iz pogl. Učne enote iz samostojnega delovnega zvezka <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong><strong>jezik</strong> 5).22Prim. Kdo se je pogovarjal v pogovoru A? ____________________ in ___________________.Kdo se je pogovarjal v pogovoru B? ___________________ in ___________________.23Prim. Napiši temo pogovora A: _________________________Napiši temo pogovora B: _____________________24Prim. Preberi naslednje besedilo.Vas Črni Kal leži na Črnikalskem bregu. Njeno jedro je pod prepadnimi stenami Kraškega roba. Nekoliko niže teče cesta Koper– Kozina. Črni Kal je od Kopra oddaljen 16 km, od Kozine pa 14 km.Vas je iz treh zaselkov, ti so: Barkole, Brandolini in Katinara.V Črnem Kalu živi približno 220 prebivalcev. Zaradi ugodnega podnebja gojijo fige, oljke, mandljevce in zgodnjo zelenjavo;ukvarjajo se tudi z vinogradništvom. Nekaj jih je zaposlenih v kamnolomu blizu vasi ali v bližnjih mestih.Večina hiš v vasi je iz 16. in 17. stoletja. Hiše so si podobne – imajo iz kamna izklesan portal in položne strehe, ki so večinomakrite s korci. Nad strehe hiš se dviga cerkveni zvonik; je prosto stoječ (tj. stoji ob cerkvi) in je nagnjen približno za en meter.Vas ima dve gostilni, pošto in vaški dom. Šole v vasi ni, zato otroci obiskujejo šolo v Dekanih.Črni Kal slovi po svoji arhitekturi in po najdenih predmetih iz davnih časov (npr. kamnita sekira iz prazgodovine, bronasti kipecboginje Junone iz rimskih časov).Miselni vzorec dopolni s temo in bistvenimi podatki; nato pripiši še ključne besede.25Prim. op. 24.26Prim. /Učenci preberejo besedilo brez zaključka./Verjetno si ugotovil, da v tem besedilu nekaj manjka. Kaj? _______________________Napiši ga.27Prim. Odgovori.Katera oddaja bo na sporedu prva? _________________________________________Koliko risanih nanizank bo na sporedu? _____________________________________…11
– preoblikovanje besedila, 28– presojanje resničnosti, zanimivosti, ustreznosti in razumljivosti besedila terutemeljevanje presoje,– presojanje nebesednih prvin besedila in utemeljevanje presoje.Pri preverjanju/ocenjevanju tvorjenja besedila vrednotimo npr.:– razumljivost besedila (tj. smiselnost, sovisnost, zaokroženost),– ustreznost besedila danim okoliščinam sporočanja, 29– ustreznost besedila dani besedilni vrsti,– <strong>jezik</strong>ovno pravilnost besedila (tj. besedno, slovnično in izgovorno/pisno),– vključenost nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja,– upoštevanje faz sporočanja (npr. popravljanje osnutka, prepisovanje, pomnjenje,izdelava ponazoril ipd.).Kaj pa vrednotimo pri preverjanju/ocenjevanju razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalnezmožnosti?– Pri preverjanju/ocenjevanju motiviranosti za sprejemanje/sporočanje vrednotimo učenčev odnosdo sporazumevalnih dejavnosti.– Stvarnega znanja posebej ne preverjamo/ocenjujemo (je pa zajeto pri preverjanju/ocenjevanju razumevanjain tvorjenja besedila).– Pri preverjanju/ocenjevanju poimenovalne zmožnosti vrednotimo npr.:– prepoznavanje pomena besede, 30– rabo večpomenske besede v novih povedih, 31– iskanje besede z enakim/nasprotnim/… pomenom, 32– pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko, 33– pretvarjanje tvorjenke v besedno zvezo, 34– zamenjavo frazema s prosto besedno zvezo in obrnjeno,– odpravljanje poimenovalnih napak.28Prim. Ob pomoči 2. naloge (podatki v preglednici, op. avt.) napiši strnjeno obnovo besedila iz 1. naloge.29Prim. Napiši božično-novoletno voščilo učiteljici iz 1. razreda.Ali si napisal uradno ali neuradno voščilo? _____________30Prim. …Kaj je nanizanka?…31Prim. Tvori povedi z večpomenkami iz prejšnje naloge. Vsako večpomenko uporabi v dveh pomenih.32Prim. Dopolni.Besedi župan pripiši besedo za ženski spol: ____________________Besedi direktorica pripiši besedo za moški spol: ___________________Besedi neprevidno napiši besedo z nasprotnim pomenom: ___________________Besedi hoteti napiši besedo z enakim pomenom: __________________Besedi petarda pripiši besedno zvezo s širšim pomenom: ________________33Prim. Tvori besede.to, da si vesten ___________________ to, da si sposoben _________________to, da si vztrajen ___________________ to, da si pošten _________________to, da si skrben ___________________ to, da si prijazen _________________to, da si iskren ___________________ to, da si potrpežljiv _________________34Prim. Dopolni razlago naslednjih besed.osnovnošolski tak, ki __________________________ljubljanski tak, ki __________________________razdeljevanje to, da ___________________________12
– Pri preverjanju/ocenjevanju upovedovalne zmožnosti vrednotimo npr.:– tvorjenje povedi, 35– razvrščanje povedi v pravilno zapovrstje,– združevanje povedi,– nadomeščanje ponovljene besede z ustreznim navezovalnikom,– odpravljanje slovničnih napak. 36– Pri preverjanju/ocenjevanju pravorečne zmožnosti vrednotimo npr.:– določanje glasovne vrednosti določene črke v besedi. 37– Pri preverjanju/ocenjevanju pravopisne zmožnosti vrednotimo npr.:– prepis besed/besednih zvez/povedi iz velikih tiskanih črk v male pisane črke, 38– izbiranje pravilne črke oz. začetnice, 39– zapis števnikov z besedo, 40– vstavljanje manjkajočih črk oz. ločil, 41– odpravljanje pravopisnih napak. 4235Prim. Dopolni naslednje povedi.Ko boš prebrala knjige za bralno značko, ________________________________Medtem ko smo čakali na gondolo, _____________________________________Ko __________________________________________, boš dobil odlično oceno.…36Prim. Ali so naslednje povedi pravilne? Če niso, jih popravi.Zob me boli, ker bom šel k zobozdravniku.__________________________________________________________________Vroče je, zato odprite okno.__________________________________________________________________Zelo prijazen človek je, ker ga imajo vsi radi.__________________________________________________________________Zato ni poznal pravil igre, je napravil veliko napak.__________________________________________________________________Nisem mogla priti k tebi, ker sem zbolela.__________________________________________________________________37Prim. Preberi naslednje besede in napiši, kateri samoglasnik vsebujejo.nit, miš, Mimi – ______ mama, ladja, vaza – ______ kruh, kup, tu – _____cvet, šest, ded – ______ žep, rep, en – _____ pes, dež, ves – _____sok, kost, zob – _____čop, boj, konj – _____38Prim. S pisanimi črkami prepiši besede in utemelji zapis.KAJETAN KOVIČ _____________________________________________________________________________________________________________________MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB _____________________________________________________________________________________________________________________NANA, MALA OPICA __________________________________________________________________________________________________________CICIDO __________________________________________________________________________________________________39Prim. Vstavi ustrezno začetnico.Ob 13.05 bo na sporedu __emški film __inovo upanje, ob deset minut do pol treh pa __ngleška __okumentarna oddaja __krivnosti__orveške.Rad bi si ogledal __rancosko dokumentarno oddajo, pa ne vem, ali bom imel čas.Ali ti je bil všeč __vedski film?40Prim. Števila napiši z besedo.196_________________________________196. _________________________________574 __________________________________ 574. __________________________________41Prim. Vstavi vejice, kjer je treba.Ko so planinci prišli na vrh Pece se jim je odprl lep pogled na Koroško.Mama bo zlikala perilo potem nam bo brala knjigo.Potem ko si je odrezal kos rženega kruha si je natočil kozarec mleka.…42Prim. Odpravi napake v naslednjem besedilu.13
– Pri preverjanju/ocenjevanju slogovne/pragmatične zmožnosti vrednotimo npr.:– določanje okoliščin danim besedam/nagovorom/izrekom sporočevalčevega namena,– ustrezno poimenovanje/nagovarjanje/… v danih okoliščinah, 43– odpravljanje slogovnih napak, 44– presojanje vljudnosti in učinkovitosti danih <strong>jezik</strong>ovnih prvin in odpravljanje napak. 45– Pri preverjanju/ocenjevanju meta<strong>jezik</strong>ovne zmožnosti vrednotimo npr.:– odpravljanje slovničnih, pravopisnih in slogovnih napak v besedilu ter utemeljevanje popravkov, 46– razumevanje <strong>jezik</strong>oslovnega izraza, 47– poimenovanje izbrane prvine besedila z <strong>jezik</strong>oslovnim izrazom, 48– prepoznavanje besedilne vrste (po raznih merilih) in utemeljevanje rešitev, 49– določanje vrste besedila, 50– določanje oblikovnih lastnosti besede. 5143Prim. …Kako sta se sogovorca predstavila drug drugemu?Ali bi se enako predstavila tudi, če bi se srečala (npr. pri enem od njiju doma)? DA NEPojasni odgovor.Ali sta se tikala ali vikala?Ali je bilo to ustrezno?…44Prim. Preberi del besedila, ki ga je napisal Franci.Na planinskem taboru na Jezerskem sem samo enkrat pomagal pripraviti mizo. Kuharica mi je v jedilnico prinesla talarje, šalce,žlice, vilice in nože. Naročila mi je, naj jih razdelim po mizah in lepo zrihtam jedilnico. Ker mi je zmanjkovalo cajta, sem zelo hitel.Ko je kuharica prinesla v jedilnico lonec z župo, sem se po nesreči zadel v šeflo, ki je štrlela iz lonca. Lahko si mislite, kakšen kažinje bil! Zato mi niso več pustili pomagati v jedilnici.Kaj je narobe v tem besedilu? ______________________________________________________Odpravi napake.45Prim. op. 43.46Prim. Preberi besedilo, ki ga je napisal Aljoša.S kolesom na počitnicahLani se je naša družina (mama, oče, brat jernej in jaz) odločila, da se bo na počitnice odpravila s kolesi.Dedek janez je na streho svojega avta pritrdil mamino, očetovo, jernejevo in moje kolo ter nas odpeljal na reko. V pristanišču smo snelikolesa, jih obložili s prtljago, se poslovili od dedka in se vkrcali na trajekt ilirija. Tako se je začelo naše kolesarsko potovanje.…Verjetno si ugotovil, da je v tem besedilu marsikaj narobe. Odpravi napake.47Prim. Podčrtaj enopomenke.matematika, <strong>jezik</strong>, dimnikar, smreka, sonce, ključ, slon, tulipan, vratar48Prim. Preberi besedilo Nastanek Luč, sestavljeno iz treh delov, ki so v nepravilnem zaporedju. S številkami 1, 2, 3 določi pravilnozaporedje delov.❑ Neke noči pa so se ovce izgubile in se razbežale po vseh bližnjih hostah. Žalik žene so nacepile trske, prižgale luči in noč za nočjosvetile po gozdovih ter iskale izgubljene ovce. Ko so se tamkaj naselili ljudje in si na posekah zgradili bajte in koče, so žalik ženeizginile v planino ter se skrile v votlino. Le ovce so ostale v dolini. Namnožile so se, da lepših in številčnejših ni bilo v vsej doliniob Savinji.❑ V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile v dolini, saj jih niso mogle najti niti z lučmi, so naseljenci novemu kraju vzdeliime Luče.❑ Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih same puste poseke. Po teh posekah so žalik žene z Raduhe planine pasle svoje ovce.Odgovori.Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 1? _________________Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 2? _________________Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 3? _________________49Prim. Dopolni.Besedilo iz 1. naloge je ________ kraja.50Prim. Podčrtaj pravilni odgovor.Pogovor A je neuradni / uradni.Pogovor B je neuradni / uradni.51Prim. Iz naslednje skupine besed prepiši samostalnike in jim določi število.gospodarstvenik, enaindvajset, možje, sotočje, težko, razglasitev, himne, drevesa, zanimiv, županji, poštnina, mijav, simboli, člana, prekuhanSAMOSTALNIK ŠTEVILO SAMOSTALNIK ŠTEVILO14
Pri preverjanju/ocenjevanju sporazumevalne zmožnosti naj učitelj pazi na to, da od učencev ne zahtevaponavljanja pravil ali definicij obravnavanih pojmov.2 Predstavitev didaktičnega kompleta <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5Didaktični komplet <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5 vsebuje– samostojni delovni zvezek (v dveh delih) z rešitvami za učence ter– videokaseto s prepisi posnetih besedil, zgoščenko in priročnik za učitelja.2.1 Samostojni delovni zvezek <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5Gradivo v samostojnem delovnem zvezku <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5 je razdeljeno na 29 enot (od 1. do13. enote v 1. delu, od 14. do 29. enote v 2. delu).Glede na to, da učenci razvijajo sporazumevalno zmožnost ob besedilih, so avtorice posebno pozornostnamenile izboru besedil in njihovi obravnavi. Pri tem so upoštevale učenčevo starost, predznanje,spoznavno in sporazumevalno zmožnost, potrebe, interese itd.Besedila so bila glede na temo izbrana tako, da so za učenca zanimiva in tudi koristna v vsakdanjemživljenju, narodnostno in državljansko vzgojna, obravnavajo pa tudi odnose med ljudmi in učencaspodbujajo h kritičnemu razmišljanju. Pri izboru teme besedila so se avtorice še posebej zavedale, dabesedil pri <strong>jezik</strong>ovnem pouku ne obravnavamo zato, da bi se učenci srečali samo z zanimivo tematiko,temveč zato, da učencu pokažemo pot k čim učinkovitejšemu sprejemanju in tvorjenju besedilraznih vrst.Za obravnavo so bila izbrana izvirna besedila, torej taka, s katerimi se učenci srečujejo v vsakdanjemživljenju. Če želimo, da se učenci naučijo sprejemati in tvoriti besedila določene besedilne vrste, jepotrebno, da se srečajo z (vzorčnim) besedilom, ki ima tudi vse odlike te besedilne vrste, tj. mora imetipravilno sestavo (ta je pri mlajših učencih lahko preprostejša) in mora biti <strong>jezik</strong>ovno neoporečno.Če je bilo zaradi nepravilne sestave ali <strong>jezik</strong>ovnih napak potrebno besedilo popraviti oz. prirediti, jepripomba o priredbi omenjena ob besedilu. V prirejenih oz. popravljenih besedilih pa je ohranjenaresnična oblika besedil (npr. tipične tipografske prvine v publicističnih besedilih ipd.). – Samostojnidelovni zvezek vsebuje tudi besedila z napakami, vendar njihova obravnava vodi prav k odkrivanjuteh napak.Samostojni delovni zvezek je zasnovan dialoško – avtorice usmerjajo učenca v procesu učenja in gavodijo k znanju. Učenci znanja tako ne sprejemajo od učitelja in tudi ne od piscev učbenika (to bi bilt. i. transmisijski/predavateljski/reprodukcijski pouk, ko učitelj/pisec vseved prenaša znanje učencemin posreduje dokončne interpretacije, učenci pa jih za njim ponavljajo), temveč si z lastno miselnodejavnostjo ter upoštevanjem izkušenj in predznanja sami (z)gradijo znanje o besedilu (in <strong>jezik</strong>u) terspozna(va)jo proces sprejemanja in tvorjenja besedil, zato ima samostojni delovni zvezek tudi naslov<strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong>. Predvideno je, da učenci opazujejo, primerjajo, razmišljajo, prepoznavajo,utemeljujejo, posplošujejo ugotovitve in tako aktivirajo višje miselne procese (sklepajo, povezujejo,uporabljajo znanje) ter ob učiteljevi pomoči oblikujejo »pravila« – za samostojni delovni zvezek je torejznačilen t. i. induktivni način obravnave, tj. od konkretnega/posameznega k splošnemu. Pri takem,tj. pri t. i. transakcijskem oz. kognitivno-konstruktivističnem, pouku je pridobljeno znanje trajnejše intrdnejše (učenci naj bi ga znali uporabiti v novih okoliščinah), sámo učenje pa zanimivejše.Pri takem načinu delu je učiteljeva vloga predvsem usmerjevalna:– vodi delo, tj. načrtuje ga problemsko in usmerja raziskovalno, pri tem pa upošteva učenčeva pričakovanja,poglede, izkušnje, predznanje in načine razmišljanja,– načrtuje in izvaja preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmožnosti učencev,– spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje znanja pri učencih in se z njimi pogovarja o pridobljenemznanju in procesu njegovega pridobivanja, saj je znano, da načrtno razvijanje učenčevihmetakognitivnih sposobnosti oz. razumevanje učnega procesa pripomore k osamosvajanju učencevpri učenju,15
– skrbi za prijazne odnose v razredu, saj je za učenje izredno pomembna tudi čustvena dimenzija,in spodbuja sodelovalno učenje, saj znanje ni samo rezultat posameznikovega učenja, temveč tudisocialne interakcije z okoljem.2.2 VideokasetaVideokaseta vsebuje posnetke besedil, ki jih obravnavamo pri pouku, saj je v obravnavo vključenotudi razvijanje sprejemanja in tvorjenja besedil v slušnem prenosniku (poslušanje in gledanje).– Videokaseti so priloženi zapisi besedil, posnetih na videokaseti.Posneta so besedila k naslednjim enotam:5 Živijo oči! – Dober dan, gospod Kocijan!5 Živijo oči! – Dober dan, gospod Kocijan!6 Spet se je zgodilo nekaj novegaOdprtje prenovljene Prešernove hiše8 Brez načrta ni ne hiše ne besedilaIzgubil sem se na smučišču13 Ko govorimo in ko pišemoDeljenje14 Pri⏐va⏐ko in li⏐tu⏐panTulipan18 Povsod je lepo – doma je najlepšePiran19 V državi, na občini, v družiniPrimorsko narečje19 V državi, na občini, v družiniPrekmursko narečje20 Dan za dnem od jutra do večeraNežin delovni dan21 Velikanski in hitri valoviKapniki2.3 ZgoščenkaZgoščenka vsebuje:– predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih),– predlog učne priprave za učno enoto (2. Večina vprašanih je odgovorila, da …; 3. Vse najboljše!– Iskrene čestitke!; 4. Prišlo je pismo) (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4),– obrazec za učno pripravo za učno enoto,– predlog učne priprave za šolsko uro (1. Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja) (tudi vpriročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4),– obrazec za učno pripravo za šolsko uro,– vprašanja za učenčevo samovrednotenje (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.5),– miselne vzorce za učenčevo samovrednotenje (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.5),– predloge nalog za preverjanje (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.8),– predloge dodatnih besedil (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.9).2.4 Priročnik k samostojnemu delovnemu zvezku <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5Vsaka od 29 enot je natančno opisana v priročniku (gl. str. 21) v naslednji obliki in zaporedju:– uvodna predstavitev enote,– operativni cilji,– ciljna tema,– predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah,– učenčevo samovrednotenje,– učiteljevo samovrednotenje,– viri (v nekaj enotah),– predlog nalog za preverjanje (v večini enot)16
– predlog dodatnih besedil (v nekaj enotah),– predlog učne priprave za šolsko uro oz. učno enoto (v nekaj enotah).Prve štiri enote priročnika vsebujejo tudi predlog za izvedbo šolske ure oz. učne enote– predlogi se nahajajo na koncu priročnika in na zgoščenki. Avtorji tega predloga so učitelji,katerih učenci se že učijo po samostojnem delovnem zvezku <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5.Z njihovimi (nekoliko dopolnjenimi) zamislimi nakazujemo možnost tudi drugim učiteljem, da lahkona svoj način uporabljajo samostojni delovni zvezek in tudi sami razmišljajo o prilagoditvi učnegagradiva. Kot je razvidno iz predstavljenih predlogov, gre še vedno za t. i. kognitivno-konstruktivističnipouk (učenci se ob pomoči učitelja učijo sami, predelajo vse naloge v enoti, lahko v drugačnemzaporedju, nova/drugačna je lahko tudi motivacija …).2.4.1 Uvodna predstavitevUvodna predstavitev v glavi enote vsebuje:– številko in naslov enote iz samostojnega delovnega zvezka, pod njo pa– podatek, v katerem delu (prvem ali drugem) in na katerih straneh samostojnega delovnega zvezkase enota nahaja, in– število ur, predvideno za njeno obravnavo.Število ur je orientacijsko – vsak učitelj naj ga prilagodi konkretnim okoliščinam.2.4.2 Operativni ciljiOperativni cilji posamezne enote izhajajo iz ciljev, navedenih v učnem načrtu za slovenščino v 5.razredu devetletne osnovne šole. Naštete so vrste zmožnosti, ki jih učenci razvijajo z reševanjemnalog v določeni enoti. (Izpuščeni so le cilji tistih nalog, s katerimi učenci utrjujejo zmožnost, ki sojo sicer pridobili v kateri od prejšnjih enot.)2.4.3 Ciljna temaCiljna tema enote je navedena v obliki besede ali besedne zveze. Če tema po presoji avtoric (npr. zaraditeoretičnih novosti oz. sprememb) potrebuje predstavitev/razlago ipd., je ta dodana kot pojasnilo (npr. ozgradbi določene besedilne vrste) ali kot splošno opozorilo o obravnavi teme (opozorjeno je na morebitnepasti in težave, ki jih imajo učenci, lahko pa tudi učitelj). Opozorilo je napisano v ležeči pisavi.2.4.4 Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahDejavnosti učencev v določeni enoti so predstavljene v obliki preglednice z dvema stolpcema. Vlevem stolpcu so navedene zaporedne številke nalog iz samostojnega delovnega zvezka, v desnemstolpcu pa so predstavljene dejavnosti učencev v posamezni nalogi (Kaj delajo učenci?). Dejavnostiučencev (tj. branje, poslušanje, gledanje, pogovarjanje, govorno nastopanje, pisanje) so zaradi večjepreglednosti zaznamovane tudi s piktogramom v levem stolpcu – ob zaporedni številki posameznenaloge. Piktogrami se ujemajo s tistimi v samostojnem delovnem zvezku; njihov pomen pa je razvideniz Legende v samostojnem delovnem zvezku na str. 4.Dejavnosti učencev v samostojnem delovnem zvezku so zasnovane v več fazah: pred in med sprejemanjembesedila ter po njem.– Za dejavnost pred branjem/poslušanjem/gledanjem besedila je v vsaki enoti predvidena vsaj enanaloga, ki je v samostojnem delovnem zvezku natisnjena na svetlo rdeči podlagi. Motiviranje zadelo je precej povezano s konkretnimi učenci, zato naj bo učitelj pri tem še posebej iznajdljiv.– Če ni posebej navedeno, kako učenci berejo besedilo, je mišljeno, da berejo tiho. Besedilo naj vceloti preberejo enkrat, ob iskanju podrobnih podatkov v njem pa se bodo k posameznim delombesedila še vračali. Tudi posnetek naj poslušajo/si ogledajo enkrat; če pa si niso zapomnili vsehpodatkov, naj ga poslušajo/si ogledajo dvakrat (pred drugim gledanjem jih učitelj lahko opozori, nakaj naj bodo posebej pozorni). Poslušanja/gledanja besedila učitelj ne prekinja, razen če ni posebejdoločeno.– Sprejemanju besedila sledi reševanje številnih nalog, s katerimi učenci razčlenjujejo besedilo (ovrstah razčlemb gl. v pogl. 1.1.1). Zahtevnost nalog ni posebej zaznamovana ne v samostojnemdelovnem zvezku ne v priročniku; v vsaki enoti je nekaj nalog nižje ravni, prevladujejo pa naloge17
18srednje in višje ravni. Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju,saj je enota zgrajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnemspoznavanju značilnosti sporazumevanja, besedilnih vrst ali drugih <strong>jezik</strong>ovnih pojavov.Učitelj naj učence navaja na samostojno posploševanje in povzemanje značilnosti obravnavanegapojava – gre za naloge na rumeni podlagi. Če učenci niso zmožni sami dopolniti ponujene strokovnerazlage, naj jih učitelj spodbuja k razmišljanju s tem, da jih vpraša, kje v določeni enoti (npr. vkateri nalogi) lahko najdejo manjkajoče podatke. Ko učenci končajo to nalogo, naj učitelj frontalnopreveri njihove rešitve.Učitelj naj sicer frontalno preveri rešitve večine nalog ali pa naj spodbudi učence, naj to storijo samis pomočjo Rešitev. Manj zmožnim učencem naj pomaga pri reševanju nalog, in sicer s tem, da jihvodi pri opisovanju postopka reševanja naloge; znano je namreč, da učenci, ki ubesedilijo postopekreševanja naloge, uzavestijo strategijo reševanja, hkrati pa pomagajo učitelju, saj mu dajo vedeti,pri čem imajo težave. – Ponekod lahko učitelj pomaga učencem tudi tako, da skupaj frontalnorešijo prvi primer. – Ponekod je napisano, da je naloga predvidena za domače delo – če ni, je toprepuščeno učiteljevi odločitvi. Seveda pa morajo biti pregledane tudi domače naloge.Učitelj naj pazi na to, da se učenci med pogovori o besedilu, o sebi in svoji zmožnosti sporazumevanjapočutijo varne in sproščene, zato naj učencem jasno pove, da ne dovoli nestrpnosti oz.posmehovanja zaradi napačnega ali drugačnega odgovora.Da bi delo s samostojnim delovnim zvezkom potekalo čim učinkoviteje, je ponekod v desnem stolpcu(Kaj delajo učenci?) izrecno omenjena tudi učiteljeva dejavnost, in sicer v obliki nasveta (npr. v 1.enoti: Nasvet: Učitelj naj se z učenci pogovarja o nastanku, vlogi in ustreznosti vzdevkov.).Poleg piktogramov, ki zaznamujejo dejavnost učencev, so ponekod v levem stolpcu (Št. naloge/Dejavnost) narisani tudi piktogrami za obliko dela (npr. delo v dvojicah, delo v skupini) – tudi njihovpomen je razviden iz Legende na str. 21. Kjer piktogramov za obliko dela ni, pomeni, da gre za individualnoali frontalno delo učencev oz. da naj učitelj prilagodi obliko dela konkretnim okoliščinam.2.4.5 Učenčevo samovrednotenjeKo končamo obravnavo enote, je potrebno, da učenci v pogovoru z učiteljem ovrednotijo svoje znanje/zmožnost, potek dela in sodelovanje s sošolci in učiteljem – dokazano je, da si na ta način utrdijo znanjein uzavestijo svoje delo.Priporočamo, da učitelj vprašanja, ki so napisana v rubriki Učenčevo samovrednotenje in se v oblikiza fotokopiranje nahajajo na koncu priročnika in na zgoščenki, ob koncu obravnave posamezne enoteučencem ponudi v razmislek (namesto na prosojnici lahko visijo tudi na steni).Učenci odgovarjajo na naslednja vprašanja:– Kaj je bil temeljni cilj te enote?Učenci naj bi prepoznali cilj, npr. v 6. enoti: Da bi znal brati novico. V nekaterih enotah, ki vsebujetadva temeljna cilja, vprašamo učence po obeh, npr. v 13. enoti: Kaj je bil temeljni cilj prvegadela te enote? in Kaj je bil temeljni cilj drugega dela te enote?– Kaj si se naučil o tem? Učitelj naj vpraša učence po konkretnem podatku, razvidnem iz cilja, npr.v 6. enoti: Kaj si se naučil o novici? V nekaterih enotah, ki vsebujeta dva temeljna cilja, vprašamoučence po obeh, npr. v 13. enoti: Kaj si se naučil o glasovih in črkah slovenskega knjižnega <strong>jezik</strong>a?(Dopolni pravila.) in Kaj si se naučil o deljenju? (Dopolni pravila.)Predvideno je, da učenci skoraj v vseh enotah pokažejo svoje novo znanje z dopolnjevanjem miselnegavzorca ali povedi. Priporočeno je, da ima učitelj na prosojnici tako »pomanjkljiv« kot popolnmiselni vzorec; učencem najprej pokaže pomanjkljivega in jim naroči, naj ga dopolnijo (učitelj jimpri tem lahko pomaga), nato pa preverijo svojo rešitev npr. tako, da jim učitelj pokaže popolnega.Učenci naj narišejo miselni vzorec na prazen list papirja in tega nato vstavijo v posebno mapo alipa naj izpolnijo miselni vzorec na fotokopiji, ki jim jo izroči učitelj. Nepopolni in popolni miselni
vzorec oz. nepopolna in popolna poved kot pomoč za odgovarjanje na to vprašanje sta natisnjenana koncu vsake enote (in na zgoščenki) in ju je dovoljeno fotokopirati.– Kaj si delal v tej enoti?Učenci poimenujejo svoje dejavnosti.– Kaj si delal brez težav?Učenci povedo, pri čem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) niso imeli težav.– S čim si imel težave?Učenci povedo, pri čem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) so imeli težave.– Kaj bi rad izboljšal?Učenci si postavijo cilj – razmišljajo, katere svoje zmožnosti si želijo izboljšati. Tako spoznavajo,da se dajo zmožnosti z delom izboljšati.– Kako si sodeloval s sošolci?Presojajo svoje sodelovanje s sošolci. Razmišljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako učiteljspozna tudi odnose med učenci.– Kako si sodeloval z učiteljem?Presojajo svoje sodelovanje z učiteljem, razmišljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako spoznavajosodelovalno vlogo učitelja, učitelj pa izve, kaj si učenci želijo.Na navedena vprašanja lahko učenci odgovarjajo frontalno, lahko pa tudi po skupinah, v dvojicah aliindividualno. V zadnjih treh primerih učenci delajo samostojno 5–10 minut, odgovore si lahko tudizapišejo, nato pa jih ustno predstavijo ter primerjajo ugotovitve.2.4.6 Učiteljevo samovrednotenjePod tem naslovom je predviden prazen prostor za učiteljeve zapiske, ki naj bi nastali po izvedbi enote.Če potrebuje učitelj več prostora, lahko vloži dodaten list. Vsekakor pa naj te rubrike ne izpusti,saj mu bodo ugotovitve lahko pomagale, da bo npr. prihodnje leto delal uspešneje.2.4.7 ViriTa rubrika vsebuje podatek o tem, kje so bila objavljena besedila, uporabljena v rubrikah Predloginalog za preverjanje znanja in Predlog dodatnega besedila.2.4.8 Predlog nalog za preverjanjeKo končamo obravnavo enote (ali treh enot, če gre za isto vrsto besedil /npr. javna obvestila/), je potrebno,da učenci preverijo svojo zmožnost/znanje. Za to so pripravljene naloge (so tudi na zgoščenki);ponekod jih je več, kot je potrebno za eno preverjanje, zato naj jih učitelj izbira (lahko jih uporabi zacelostno ali pa le za delno preverjanje). Naloge so oblikovane tako, da jih lahko fotokopirane uporabiza preverjanje znanja. Prevladujejo pisne naloge, le redke so pisno-ustne. V t. i. besedilnih enotahprevladujejo naloge za sprejemanje besedila (priporočamo, da je fotokopirano besedilo na posebnemlistu); učenci pa naj tudi tvorijo besedila (naloge za tvorjenje besedila vsebuje samostojni delovnizvezek). Učitelj naj naloge točkuje in dopiše merilo za preverjanje. Določi naj tudi čas reševanja.2.4.9 Predlog dodatnih besedilČe učitelj želi pripraviti nove naloge, mu priročnik v nekaj enotah ponuja še eno besedilo.Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk19
VIRID. Kapko idr. (2004 a), <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, 1. del.D. Kapko idr. (2004 b), <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, 2. del.LITERATURAM. Bešter (1998), Preverjanje razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenščine kot drugega/tujega<strong>jezik</strong>a. V: M. Bešter (ur.), Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega <strong>jezik</strong>a (Skripta, 2). Ljubljana: Filozofskafakulteta.M. Bešter Turk (2003), Obravnava zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenščine kot materinščine. V:M. Ivšek (ur.), Pogovor o prebranem besedilu, Zbornik Bralnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.20–32.M. Bešter, M. Križaj Ortar idr. (2000). Na pragu besedila 1, učbenik za <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> v 1. letniku gimnazij, strokovnihin tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.M. Križaj Ortar (2004), Razvijanje sporazumevalne zmožnosti pri obravnavi neumetnostnih besedil. Razmnoženo.Gradivo za seminar Slovenščina in IKT. Multiplikatorji. Ljubljana: Zavoda RS za šolstvo.M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk idr. (2001), Na pragu besedila 2, učbenik za <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> v 2. letniku gimnazij, strokovnihin tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk idr. (2002), Na pragu besedila 3, učbenik za <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> v 3. letniku gimnazij, strokovnihin tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk idr. (2003), Na pragu besedila 4, učbenik za <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> v 4. letniku gimnazij, strokovnihin tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk (2003), Sodobni pouk slovenskega <strong>jezik</strong>a v šolah v Republiki Sloveniji. V: S. Gajda,A. Vidovič Muha (ur.), Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa/Sodobni <strong>jezik</strong>ovni položaj na Poljskem in vSloveniji. Opole: Uniwersytet Opolski/Univerza v Ljubljani. 481–495.B. Marentič Požarnik (ur.) (2004), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoškoizobraževanje Filozofske fakultete.S. Pečjak (1995), Ravni razumevanja in strategije branja. Trzin: Different.S. Pečjak (2001), Zakaj uporaba bralnih strategij povečuje bralno/učno učinkovitost?. V: Ivšek, M. (ur.), Različne vrstebranja terjajo razvijanje različnih bralnih strategij (Zbornik Bralnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS zašolstvo. 33–41.S. Pečjak, A. Gradišar (2002), Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.L. Plut Pregelj (2003), Učbenik usmerja učenca k razmišljanju. Slovenščina v šoli, št. 1. 7–12, št. 2, 6–11.Učni načrt. Slovenščina (2002). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.Valenčič Zuljan, M. (2002), Kognitivno-konstruktivistični model pouka in nadarjeni učenci. Pedagoška obzorja, št. 3–4.3–12.20
Učne enote iz samostojnegadelovnega zvezka <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5LegendaBranje.Pisanje.Posluπanje.Govorno nastopanje.Gledanje.Delo v dvojicah.Pogovarjanje.Delo v skupini.21
1 Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja1. del, str. 6–10, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– branje, izpolnjevanje in tvorjenje ankete,– opazovanje in razčlenjevanje strategije izpolnjevanja ankete,– povzemanje značilnosti besedilne vrste,– pogovarjanje,– utemeljevanje svojega mnenja,– uporaba znanja,– pisanje in oblikovanje besedil z računalnikom.Ciljna tema: Anketa.Anketa je neumetnostno besedilo, in sicer dvogovorno. Vsebuje vprašanja, ki so namenjena večjiskupini ljudi; ob vprašanjih so pogosto ponujeni možni odgovori – anketiranci odgovorijo na vprašanjatako, da izberejo ustrezni odgovor, izločijo neustreznega, sami tvorijo odgovor ipd. Anketa jezapisano ali govorjeno besedilo.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah z anketami oz.z anketiranjem.2. Berejo besedilo (anketo).Nasvet: Učenci naj (še) ne rešujejo ankete. To bodo delali v 5. nalogi.3. Sodelujejo v pogovoru o prebrani anketi iz 2. naloge – odgovarjajo na vprašanja o tvorcu, naslovniku incilju ankete, o njeni sestavi ter o načinu izpolnjevanja ankete. Svoje odgovore tudi pojasnjujejo.Nasvet: Učitelj naj usmerja učence predvsem v opazovanje sestave/zgradbe ankete in v opazovanjestrategije izpolnjevanja ankete; tako razvija njihovo zmožnost izpolnjevanja anket.4. Tiho berejo nepopolno besedilo in ga dopolnijo z ustreznim podatkom o značilnostih ankete; tako tvorijopreprost opis ankete.5. Izpolnjujejo anketo iz 2. naloge.Nasvet: Učitelj naj učence opozori na pravilen zapis razreda in datuma (tj. s presledki, npr. 5. a,21. 3. 2006), ob 5. vprašanju pa na pravilno zapovrstje avtorjevega imena in priimka ter naslovanjegovega dela.6. Pripovedujejo o tem, kako so odgovarjali na posamezno vprašanje (tj. o strategijah reševanja ankete),ter o ev. svojih težavah in o tem, kako so jih premagali.Napišejo vprašanje, ki bi ga dodali k obstoječi anketi.Razmišljajo o tem, kako bi ga oblikovali (npr. kot izbirno, izločevalno, dopolnjevalno, povezovalnonalogo); svojo rešitev napišejo.S preoblikovanim zapisanim vprašanjem anketirajo sošolce in si zapisujejo/zaznamujejo njihove odgovore.Odgovarjajo na vprašanja sošolcev.7. Doma v dvojicah sestavijo kratko anketo ali v časopisih poiščejo anketo in jo priredijo, odpravijo <strong>jezik</strong>ovnenapake, prepišejo ipd. Nato anketirajo sošolce/prijatelje/sorodnike, zapišejo oz. zberejo njihoveodgovore, jih preštejejo in svoje ugotovitve shranijo za predstavitev v naslednji enoti.22
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil glavni cilj te enote?Kaj si se naučil o anketi? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje23
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEANKETASestoji iz _________ inodgovorov.Lahko je zapisanaali _________.ANKETASestoji iz vprašanj inodgovorov.Lahko je zapisanaali govorjena.24
2 Večina vprašanih je odgovorila, da …1. del, str. 11–18, predvideno število ur: 5Operativni cilji:– »branje« in interpretiranje diagramov raznih oblik,– besedno in nebesedno predstavljanje rezultatov ankete,– ubesediljenje nebesednih sporočil, tj. diagramov in preglednic,– izpolnjevanje preglednic,– govorno nastopanje,– utemeljevanje svojega mnenja.Ciljna tema: Predstavitev rezultatov ankete.Predstavitev rezultatov ankete je neumetnostno besedilo, v katerem sporočevalec prikazuje, kolikoanketirancev je enako odgovorilo na dano vprašanje in kaj pomeni to število v primerjavi s celoto,tj. z vsemi anketiranci; na podlagi tega podatka razglaša tudi pogostost odgovorov na isto vprašanjeter sklepa o t. i. splošnem mnenju, ravnanju ipd. Vse te svoje ugotovitve lahko predstavlja ustno alipisno – pisna predstavitev poteka z besednimi in nebesednimi prvinami (tj. s številkami ali z diagramiz navpičnimi oz. vodoravnim stolpci ali v obliki torte ipd.), ustna predstavitev pa le z besednimiprvinami (za večjo nazornost si sicer lahko pomagamo z nebesednimi ponazorili, vendar jih moramosproti ubesedovati).Obe predstavitvi rezultatov, tj. pisna in ustna, sta precej težki in zanju je potrebno imeti precej razvitozmožnost tvorjenja nebesednih sporočil (diagramov, preglednic ipd.) oz. zmožnost »branja«, tj. ubesediljenjanebesednih sporočil. Učenci razvijajo obe zmožnosti ne le pri slovenščini, temveč tudi pridrugih šolskih predmetih (npr. pri matematiki, družboslovju, naravoslovju ipd.) pa tudi v vsakdanjemživljenju pri branju časopisov, leksikonov, enciklopedij … in pri gledanju televizije, in sicer ne le pripredstavitvi rezultatov ankete, temveč pri predstavljanju kakršnih koli podatkov.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Ogledajo si predstavitev rezultatov ankete. Eden od učencev lahko na glas »prebere« rezultate ob vsakemvprašanju.Ustno odgovorijo na vprašanji v 1. nalogi (tj. o načinu predstavitve rezultatov).Nato preberejo nepopolne povedi v 1. nalogi, opazujejo posamezni diagram, izberejo ustrezno rešitevin jo prepišejo.2. Podrobneje si ogledajo prvi diagram in povedo, zakaj so stolpci v diagramu različno dolgi in kaj součenci najraje/najmanj radi delali med počitnicami; zadnja odgovora utemeljijo s številkama.Izpolnijo preglednico o stopnji priljubljenosti počitniških dejavnosti – pri tem si pomagajo s podatki vprvem diagramu. Svoje ugotovitve ustno predstavijo sošolcem.3. Podrobneje si ogledajo drugi diagram in rešijo izbirno nalogo (tj. obkrožijo črko pred pravilno trditvijo).Nato ustno predstavijo strategijo prepoznavanja tega podatka. Na koncu še izrečejo svoje mnenje orezultatih ob drugem vprašanju iz ankete ter ga utemeljijo.4. »Berejo« tretji diagram in obkrožijo črko pred pravilno trditvijo o podatkih iz tega diagrama.Nato povedo, zakaj so stolpci v tem diagramu različno visoki. Diagram ubesedijo, in sicer tako, da podatkeiz njega razvrstijo po pogostnosti.Povedo svoje mnenje o tem, zakaj je tako malo staršev učencem kupilo knjige.25
5. »Berejo« četrti diagram – pozorni so na število navedenih naslovov knjig in na raznobarvna stolpca obvsakem naslovu. Povedo, koliko naslovov je navedenih, in razložijo vlogo raznobarvnih stolpcev.Nato leve/rumene stolpce razvrstijo po velikosti in izpolnijo preglednico.Nasvet: Učitelj naj bo pozoren na to, da učenci pri prepisovanju naslovov knjig upoštevajo pravilo orabi velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih.Na koncu izberejo pravilno trditev o urejenosti preglednice in ustno predstavijo svojo preglednico.6. Ogledajo si peti diagram ter rešijo 6. nalogo (tj. na glas preberejo naslova najbolj priljubljenih knjig,obkrožijo črko pred pravilno trditvijo, računajo in svoje ugotovitve predstavijo z vodoravnimi stolpci).7. Nepopolne povedi dopolnijo z ustreznimi »povzemalnimi« podatki iz celotne predstavitve rezultatovankete.8. Govorno nastopajo, in sicer predstavijo rezultate ankete, ki so jo pred nekaj urami pripravili s sošolcem(za domače delo ob 7. nalogi v prejšnji učni enoti); za govorni nastop pripravijo tudi vidna nebesednaponazorila.Po dogovorjenih merilih vrednotijo svoje in druge govorne nastope.9. Frontalno zberejo podatke iz ankete, ki so jo izpolnili v prejšnji učni enoti (5. naloga).Nasvet: Pri tem bo učencem zagotovo moral pomagati učitelj.Nato se razdelijo v skupine (4—5 učencev). Vsaka skupina pripravi besedno in nebesedno predstavitevrezultatov ob enem od vprašanj iz ankete ter določi svojega poročevalca; ta javno predstavi rezultate.10. Ogledajo si ilustracijo na robu in dopolnijo poved v oblačku; opozorimo jih na pravilni zapis besedeknjižni in tega razložimo ob besedi knjiga.Nato sami razmišljajo o pomenu danih besed ter jih uporabijo v ustreznih povedih – te napišejo nalist papirja (lahko za domačo nalogo) in ga oddajo učitelju. Ta pregleda povedi ter predstavi primerepravilnih povedi in opozori na napake.Nasvet: Pri določanju pomena besed si lahko pomagajo s SSKJ, zato naj jim bo ta pri pouku vedno priroki.11. Poimenovanjem za moške osebe pripišejo poimenovanja za ženske.12. Osebnim imenom pripišejo manjšalnice; pri tem pazijo na rabo velike začetnice.13. Navedenim besedam pripišejo besede z nasprotnim pomenom.14. Povedi samostojno dopolnijo z obliko primernika oz. presežnika prislova/pridevnika po lastni izbiri (izponujenih možnosti v oklepaju). Nato naj svoje rešitve javno preberejo ter se o njih pogovorijo.Nasvet: Učenci pogosto stopnjujejo s prislovom bolj/najbolj tudi pridevnike in prislove, ki jih knjižnostopnjujemo z obrazili (npr. -ši, -ji, -ejši za pridevnike in -še, -je za prislove). O stopnjevanju pridevnikaveč v 24. enoti <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5.26
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o predstavitvi ankete? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje27
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPREDSTAVITEVREZULTATOV ANKETEBESEDNO____________pisno ustno diagram– z ___________ stolpci– z ___________ stolpci– v obliki _______28
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPREDSTAVITEVREZULTATOV ANKETEBESEDNONEBESEDNOpisno ustno diagram– z vodoravnimi stolpci– z navpičnimi stolpci– v obliki torte29
Predlog nalog za preverjanjeDOVOLJENOFOTOKOPIRANJE1. Na vprašanje Kje se zbirate v prostem času? je odgovarjalo 24 naključno izbranih osnovnošolceviz Celja. Anketo so izvedli učenci 5. a-razreda Osnovne šole Hudinja. Ugotovitveankete so prikazali z naslednjim diagramom.242322212019181716151413121110987654321UČENCI NA DVORIŠČU DOMA NA ULICI V LOKALU DRUGJEUstno predstavi ugotovitve te ankete.2. Diagram iz prve naloge primerjaj z naslednjim diagramom.UČENCI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24NA DVORIŠČUDOMANA ULICIV LOKALUDRUGJE30
Ali so v tem diagramu predstavljeni rezultati iste ankete kotv diagramu iz 1. naloge? DA NEPojasni odgovor. ___________________________________________DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE________________________________________________________________________________3. Ankteriraj pet svojih prijateljev ali sorodnikov o tem, katere TV-oddaje najraje gledajo.Ugotovitve ankete uredi, rezultate pa prikaži z diagramom.31
3 Vse najboljše! – Iskrene čestitke!1. del, str. 19–25, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– branje in tvorjenje neuradnega in uradnega voščila oz. čestitke,– prepoznavanje okoliščin za izrekanje voščila in čestitke,– prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin sporočanja ter ustrezno nagovarjanje in vikanje/tikanje naslovnika ter ustrezen podpis sporočevalca,– izbira okoliščinam ustrezne slikovne voščilnice oz. čestitke,– pisanje velike in male začetnice v izrazih spoštovanja,– pisanje male začetnice v imenih praznikov,– čitljivo in estetsko pisanje.Ciljna tema: Neuradno in uradno voščilo ter neuradna in uradna čestitka.Voščilo in čestitka spadata med neumetnostna besedila, in sicer med dvogovorna in povezovalna.Sporočevalec ju namreč tvori zato, da bi ohranil ali navezal stik z naslovnikom – z voščilom mu izrekanajlepše želje za prihodnost, s čestitko pa mu izreka svoje navdušenje nad njegovim dosežkom.Ljudje pogosto ne ločijo okoliščin za izrekanje voščila od okoliščin za izrekanje čestitke – zato sičestitajo za božič, novo leto, rojstni dan ... in tako pozabljajo, da si za osebne in družinske praznikevoščimo (tj. izrekamo najlepše želje za prihodnost), za dosežke pa si čestitamo (tj. izrekamo svojepriznanje/navdušenje).Opozorilo: Učitelj naj s svojim zgledom in doslednim ločevanjem obeh vrst okoliščin poskrbi za to,da si bodo učenci uzavestili to razliko.Voščilo in čestitko izrekamo ustno ali pisno – voščimo po navadi z besedno zvezo »vse najboljše«,čestitamo pa z besedo »čestitam« ali z besedno zvezo »iskrene čestitke«. Ustno izrekanje poteka obstisku rok, pogledom v oči in prijazno obrazno mimiko obeh udeležencev (tj. sporočevalca in prejemnika);prejemnik se za voščilo/čestitko prijazno zahvali. Pisno voščilo oz. pisna čestitka pa mora (takokot vsako zapisano dvogovorno besedilo) vsebovati nagovor naslovnika in sporočevalčev podpis; kerje možnih več vrst nagovorov in več vrst podpisov, mora sporočevalec dobro razmisliti, kateri nagovorin podpis bo izbral – pri tem izhaja iz presoje družbenega razmerja med njim in naslovnikom. Čeje naslovniku enakovreden, izbira med t. i. neuradnimi nagovori (npr. Draga/Ljuba Magda! Zdravo,Magda!), naslovnika tika in se podpiše samo z imenom; če pa je naslovniku podrejen, izbira med t.i. uradnimi nagovori (npr. Spoštovani!/Spoštovani gospod Novak!), naslovnika vika in se podpiše zimenom in priimkom.Opozorilo: Učitelj naj s sistematičnimi vajami in s svojim zgledom razvija učenčevo občutljivost zaprepoznavanje okoliščin sporočanja ter za ustrezno, vljudno in učinkovito sporočanje.32
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah z izrekanjem/sprejemanjem voščila in čestitke.2. S povezovanjem določijo značilnosti voščila oz. čestitke.3. Berejo čestitko in voščilo.4. S povezovanjem določijo prebranima besediloma vrsto (tj. čestitka oz. voščilo).5. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah nastanka obeh besedil iz 3. naloge, onjuni vsebini, o nagovoru naslovnika, o tikanju/vikanju naslovnika, o sporočevalčevem podpisu ipd.Preberejo poved o tem, katerim naslovnikom izrekamo neuradna voščila/čestitke.6. Preberejo besedilo, nato ustno odgovarjajo na vprašanja o vrsti besedila, o okoliščinah njegovega nastanka,o nagovoru naslovnika, o tikanju/vikanju naslovnika, o sporočevalčevem podpisu, o vsebinibesedila, o rabi velike začetnice ipd. Nekaj svojih odgovorov tudi utemeljijo oz. razložijo, zakaj souporabljene določene prvine.7. Napišejo ustrezne nagovore za dane naslovnike.8. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o ustreznih okoliščinah za dani nagovor; obkrožijo črko pred pravilnimaodgovoroma.Nato napišejo nagovora v celoti – pri tem pazijo, da uporabijo pravilno začetnico in končno ločilo.9. Napišejo ustrezen podpis za dana naslovnika.Povedo, kateremu naslovniku bi se podpisali enako kot babici oz. kot šolskemu zdravniku.10. Rešijo povezovalno nalogo – in sicer tako, da znanega/enakovrednega naslovnika povežejo z neuradnimbesedilom, neznanega/neenakovrednega naslovnika pa z uradnim besedilom. Tako povzamejo svojeznanje o dveh vrstah naslovnikov (glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom) ino dveh vrstah besedil (glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom).11. Preberejo nagovore in razmišljajo, ali so uradni ali neuradni; svoj odgovor zaznamujejo z znamenjemX v ustreznem okencu.Povedo, katerim od navedenih naslovnikov bi se podpisali z imenom in priimkom (tj. z uradnim podpisom).12. Berejo štiri besedila; pod vsako napišejo, ali je voščilo ali čestitka in ali je uradno ali neuradno.Ustno predstavijo svoje rešitve in povedo, na osnovi česa so se tako odločili.13. V besedilih iz 12. naloge opazujejo, kako (tj. s katero začetnico) so napisani zaimki, ki so v navodilu v13. nalogi napisani z velikimi tiskanimi črkami.Navedene zaimke napišejo s pisanimi črkami – pri izbiri začetnice se zgledujejo po besedilih iz 12.naloge. Povedo, s katero začetnico jih pišemo.14.–17. Izberejo eno nalogo in doma napišejo ustrezno besedilo.Nato obesijo svoje besedilo na ustrezno mesto na učiteljevem plakatu. (Učitelj naj pripravi plakat; ssrednjo navpično črto naj ga razdeli v dva stolpca, tj. VOŠČILA in ČESTITKE; stolpca naj s srednjovodoravno črto razdeli v dve vrsti, tj. NEURADNA in URADNA.)Berejo obešena besedila in vrednotijo njihovo ustreznost, vljudnost, razumljivost in pravilnost. Svojemnenje utemeljijo.18. Ogledajo si naslikani del voščilnic oz. čestitk in jim izberejo ustrezne okoliščine iz vsakdanjega življenja.19. Preberejo povedi in odpravijo napake v pisanju imena praznikov (tj. veliko začetnico zamenjajo z malo– razen v imenu Prešernov dan).Nasvet: Pravilo o pisanju praznikov z malo začetnico so učenci spoznali že v 4. razredu (gl. D. Kapkoidr., <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 4, 13. enota).33
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o voščilu in čestitki? (Dopolni miselne vzorce.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje34
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVOŠČILOZ njim izrekamo_________ za prihodnost.Po navadi ga izrekamoz besedama ____________.ČESTITKAZ njo izrekamo_________ za dosežek.Po navadi jo izrekamoz besedo ____________.35
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVOŠČILO in ČESTITKA____________ besedilo(= izrekamo ju sorodnikomin prijateljem)____________ besedilo(= izrekamo ju osebam,ki jih ne poznamo dobro)VOŠČILO in ČESTITKAUSTNOPISNOPisno voščilo in pisnačestitka imata ______ dele:– kraj in _______ pisanja,– _________ naslovnika,– vsebino,– ________.36
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVOŠČILOZ njim izrekamodobre želje za prihodnost.Po navadi ga izrekamoz besedama vse najboljše.ČESTITKAZ njo izrekamopriznanje za dosežek.Po navadi jo izrekamoz besedo čestitam.37
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVOŠČILO in ČESTITKANEURADNO besedilo(= izrekamo ju sorodnikomin prijateljem)URADNO besedilo(= izrekamo ju osebam,ki jih ne poznamo dobro)VOŠČILO in ČESTITKAUSTNOPISNOPisno voščilo in pisnačestitka imata 4 dele:– kraj in datum pisanja,– nagovor naslovnika,– vsebino,– podpis.38
Predlog nalog za preverjanje1. Predstavljaj si, da se je tvoja teta uvrstila v ekipo, ki bo Slovenijo predstavljala na evropskemprvenstvu v balinanju. Kaj bi ji poslal ob tem uspehu? (Obkroži.)a) Uradno čestitko.b) Uradno voščilo.c) Neuradno voščilo.č) Neuradno čestitko.2. Napiši besedilo za teto iz prejšnje naloge.3. Napiši božično-novoletno voščilo učiteljici iz 1. razreda.Ali si napisal uradno ali neuradno voščilo? _____________4. Odpravi napake v naslednjem besedilu.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE5. S pisanimi črkami prepiši imena naslednjih praznikov.DAN SPOMINA NA MRTVEBOŽIČSILVESTROVOVALENTINOVODAN ŽENAMATERINSKI DANPREŠERNOV DANVELIKA NOČROJSTNI DANGODDAN SAMOSTOJNOSTI________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________39
4 Prišlo je pismo1. del, str. 26–34, predvideno število ur: 4Operativni cilji:– branje zasebnega in javnega pisma,– pisanje zasebnega pisma,– prepoznavanje okoliščin za zasebno oz. javno sporočanje,– pisanje nagovora in drugih delov zasebnega pisma,– pisanje ločila za nagovorom,– oblikovanje pisma in pisemske ovojnice.Ciljna tema: Pismo.Pismo je zapisano dvogovorno neumetnostno besedilo; sporočevalec v njem nagovori naslovnika, mukaj sporoči (predvsem to, kaj se mu je zgodilo) in pričakuje njegov odziv.Pismo ima po navadi enega sporočevalca – namenjeno pa je lahko enemu človeku oz. ozkemu kroguljudi ali množici oz. večji skupini ljudi. Pismo, ki je namenjeno natančno določenemu naslovniku, jezasebno; tisto, ki je namenjeno množici, pa je javno (npr. v časopisu).Zasebno pismo je uradno ali neuradno – to je odvisno od tega, v katerem družbenem razmerju jesporočevalec do naslovnika. Če mu je enakovreden, mu piše neuradno pismo; če pa mu je neenakovreden(tj. podrejen ali nadrejen), mu piše uradno pismo (oz. uradni dopis). Neuradno zasebno pismose od uradnega loči v nagovoru, pozdravu, sporočevalčevem podpisu in tikanju naslovnika (namestovikanja) pa tudi v tem, da sporočevalec razodeva svoje doživljanje oz. svoja čustva. Zato pravimo,da je neuradno pismo subjektivno (saj sporočevalec piše o svojih čustvih), uradno pismo pa je objektivno(saj sporočevalec piše le o dejstvih).Neuradno zasebno pismo ima naslednje sestavine: kraj in datum pisanja, nagovor naslovnika, vsebino,pozdrav in sporočevalčev podpis. Te sestavine morajo biti pravilno razvrščene (gl. podpoglavjeOblika pisma v obravnavani učni enoti DZ).Pismo pošljemo v ovojnici – na njeno sprednjo stran nalepimo znamko ustrezne vrednosti in napišemonaslovnikove podatke; pri tem moramo upoštevati aktualna navodila pošte pa tudi zaporedjeimena in priimka.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Berejo podatke na ovojnici in sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja ozapisanih podatkih.2. Tiho berejo pismo.Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da so imena oseb in dekličina telefonska številka izmišljeni.3. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah nastanka pisma iz 2. naloge, o sporočevalčevemnamenu, sestavinah pisma ipd.4. Berejo izjave o vsebini pisma iz 2. naloge in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.5. Sodelujejo v pogovoru o pismu iz 2. naloge, izrekajo svoje mnenje o naslovnikovem doživljanju in seskušajo vživeti v njegovo vlogo.40
6. Preberejo SMS-sporočilo in na podlagi svojih izkušenj povedo, zakaj je deček deklici raje poslal sporočilo(kot pa ji telefoniral).7. Slogovno zaznamovanima besedama iz pisma pripišejo sopomenki.8. Besedam pripišejo manjkajočo končno črko.9. Preberejo uvodna dela pisma in primerjajo njun zapis – pozorni so na ločilo za nagovorom in na začetnicov povedi pod nagovorom.S povezovanjem tvorijo pravilo o dveh možnih ločilih za nagovorom (tj. klicaj ali vejica) ter o določenivrsti začetnice za izbranim ločilom (tj. za klicajem velika začetnica, za vejico pa mala začetnica).Zasebno in javno pismo1. Odgovorijo na vprašanje o številu naslovnikov pisma iz 2. naloge in pojasnijo svoj odgovor.2. Preberejo pismo.Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o številu njegovih naslovnikov in o tem, iz katere sestavinepisma so to ugotovili. Obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma.Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da so podatki o dečku (npr. ime, priimek, naslov) izmišljeni.3. Preberejo nepopolni povedi in ju pisno dopolnijo – tako, da izbirajo med ponujenima besedama.4. S povezovanjem določijo, kakšno je Marušino oz. Darkovo pismo: zasebno ali javno.Povedo svojo rešitev in jo utemeljijo.5. Preberejo nagovore in po njih sklepajo, ali je posamezno pismo zasebno ali javno; svoj odgovor zaznamujejoz znamenjem X v ustreznem okencu.Berejo nagovore in ugotavljajo vrsto pisma. Izpolnijo preglednico.6. Ogledajo si ilustraciji in preberejo nagovora. Iz nagovorov sklepajo, ali je pismo zasebno ali javno;rešitev vpišejo v nepopolno poved pod vsako ilustracijo.7. Odpravijo napake v zapisu delov besedila.Oblika pisma1. Še enkrat si ogledajo pismo iz 2. naloge – pozorni so na njegovo obliko in na razvrstitev njegovihsestavin.Nato si ogledajo skico neuradnega pisma in na črte napišejo, katera sestavina pisma mora biti tam napisana.Odgovorijo še na vprašanje o velikosti roba okrog pisma.Pošiljanje pisem1. Ogledajo si popisani pisemski ovojnici pod naslovom podpoglavja te učne enote. (O njiju se lahko pogovarjajo– npr. ju opišejo, primerjajo ipd.).Nato s svojimi podatki dopolnijo standardizirano pisemsko ovojnico. (Lahko se zgledujejo po zgornjihpopisanih ovojnicah.)2. Berejo izjave o značilnostih pisem, o njihovem pisanju, oblikovanju, pošiljanju in sprejemanju ipd. terpresojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.3. Ogledajo si ilustracije; preberejo besedila v oblačkih in se o njih pogovorijo.Doma napišejo na list papirja zasebno pismo tvorcu javnega pisma iz 2. naloge v podpoglavju Zasebnoin javno pismo; izdelajo pisemsko ovojnico in nanjo napišejo Darkov naslov.(Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da so podatki o dečku, npr. ime, priimek, naslov, izmišljeni.)Nato obesijo svoje pismo in pisemsko ovojnico na ustrezno mesto na učiteljevem plakatu.(Nasvet: Učitelj naj pripravi plakat; s srednjo navpično črto naj ga razdeli v dva stolpca, tj. PISMO inPISEMSKA OVOJNICA.)Berejo obešena pisma in ovojnice ter vrednotijo njihovo ustreznost, razumljivost, pravilnost in estetskost.Svoje mnenje utemeljijo.41
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o pismu? (Dopolni.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje42
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPISMOZASEBNO(= namenjeno določeni osebi)_________________(= namenjeno vsem ljudem)43
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEDeli pismaPodatki na ovojnici44
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPISMOZASEBNO(= namenjeno določeni osebi)JAVNO(= namenjeno vsem ljudem)45
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEDeli pismakraj in datumnagovorvsebinapozdravPodatki na ovojnicipodpisvljudnostni nagovorime in priimekulica in hišna številkapoštna številka in kraj46
Predlogi nalog za preverjanje1. Preberi naslednje trditve. Če je trditev pravilna, obkroži DA; čeni, obkroži NE in popravi trditev – pravilno trditev napiši na črto.V pismu napišemo kraj in datum pisanja. DA NE_____________________________________________________Za nagovorom lahko napišemo klicaj. DA NE_____________________________________________________Če za nagovorom napišemo vejico, začnemo naslednji del pismaz veliko začetnico. DA NE_____________________________________________________Na koncu datuma in podpisa napišemo piko. DA NE_____________________________________________________Zgornji, levi in desni rob pisma morajo meriti 2 cm. DA NE_____________________________________________________Javno pismo je namenjeno množici, zasebno pa manjši skupini ljudi. DA NE_____________________________________________________Podatki o naslovniku morajo biti napisani na levi polovici ovojnice. DA NE_____________________________________________________2. Nariši pisemsko ovojnico in jo izpolni z izmišljenimi podatki.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE3. Na list papirja napiši krajše pismo prijatelju/-ici.4. Preberi naslednje dvojice povedi in vstavi končno črko v eni od njunih besed.Igrali smo se igro me_ dvema ognjema. – Uspel mi je me_ za tri točke.Osel gre samo enkrat na le_. – Jutri bom star deset le_.Prišel je z dežja po_ kap. – Pripravite se, čez pol ure bomo odšli na po_.Moj stric je velik poznavalec čukov in so_. – Poper, so_ in majaron so začimbe.47
5 Živijo, oči! – Dober dan, gospod Kocijan!1. del, str. 35–40, predvideno število ur: 4Operativni cilji:– poslušanje/gledanje neuradnih in uradnih pogovorov,– pomnjenje podatkov,– prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin pogovarjanja ter ustrezno, smiselno, vljudno in spoštljivopogovarjanje,– opazovanje nebesednih spremljevalcev govorjenja ter sklepanje o čustvenem stanju sogovorcev ino čustvenem razmerju med sogovorci,– vrednotenje ustreznosti in vljudnosti pogovora,– utemeljevanje svojega mnenja.Ciljna tema: Neuradni in uradni pogovor.Pogovarjanje je dvosmerno sporazumevannje – to pomeni, da se osebi, ki se pogovarjata, nenehnoizmenjujeta v vlogi govorca in poslušalca; zato jima pravimo kar sogovorca. Besedilo, ki ga tvoritasogovorca, sestoji iz replik – v eni repliki so združene vse povedi, ki jih je izrekel en sogovorec, predenje začel govoriti drugi. Replike v besedilu so dveh vrst: pobudne (npr. vprašanje) in odzivne (npr.odgovor); replike so v besedilu načeloma razvrščene tako, da vsaki pobudni repliki sledi odzivna – tamora biti pomensko oz. logično povezana s predhodno pobudno repliko. Pobudne replike so skladenjskopopolne (npr. Kdaj se je rodil France Prešeren?), odzivne pa ne – te so krajše in vsebujejole bistveni oz. novi podatek (npr. Tretjega decembra 1800. nam. France Prešeren se je rodil tretjegadecembra 1800.).Večjo sporazumevalno moč ima tisti sogovorec, ki daje pobudo (npr. kaj vpraša, izreče prvo mnenje,poziva naslovnika).Sogovorca morata med pogovorom upoštevati nekaj temeljnih načel, npr.– morata gledati eden drugega,– ne smeta prekinjati drugega,– ne smeta govoriti predolgo,– ne smeta biti nevljudna, žaljiva.Glede na to, ali sta sogovorca med seboj družbeno enakovredna ali ne, ločimo dve vrsti pogovora:neuradnega in uradnega – ta se med seboj ločita npr. v vrsti pozdrava na začetku in na koncu pogovora(prim. Živijo! – Dober dan!; Adijo! – Na svidenje!), v ogovoru sogovorca (npr. Oči! – GospodKocijan!), v tikanju oz. vikanju sogovorca ipd. V uradnem pogovoru (tj. v pogovoru družbeno neenakovrednihsogovorcev) ima vodilno vlogo nadrejeni sogovorec – njemu pripada večina pobudnihreplik ipd.Opozorilo: Učitelj naj spodbuja učence k pripovedovanju o svojih pozitivnih in negativnih pogovornihizkušnjah ter k podrobnemu opazovanju, opisovanju in presojanju posnetih, odigranih in resničnihpogovorov. Tako in s svojim zgledom (ter poznavanjem načel dialoškega sporazumevanja) namrečrazvija učenčevo zmožnost ustreznega, vljudnega in učinkovitega neuradnega in uradnega pogovarjanja.To zmožnost naj učenci razvijajo ne le pri slovenščini, temveč pri vseh šolskih predmetih; ne lepri pouku oz. v šoli, temveč tudi v drugih okoliščinah.48
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih pogovornih izkušnjah.2. Nekaj dvojic odigra uradni pogovor med učiteljico in očetom. »Gledalci« podrobno opazujejo dvojicoin vrednotijo odigrani pogovor – pozorni so na začetek in konec pogovora, na ogovarjanje sogovorcev,na tikanje/vikanje, očesni stik, vljudnost sogovorcev ipd.3. Pred ogledom posnetkov rešijo nekaj krajših nalog, ki razvijajo razumevanje danih besed iz posnetegabesedila (tj. vesten, živ, žaljiv).4. Ogledajo si posnetek dveh pogovorov.Nasvet: Večina petošolcev si ob prvem gledanju ne zapomni bistvenih podatkov, ker jih zanima le, kajje na posnetku; zato naj si posnetek ogledajo dvakrat.5. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah in temi obeh pogovorov. Posnetipogovor med učiteljico in očetom primerjajo s pogovori, ki so jih pred gledanjem posnetka odigraledvojice sošolcev; izrekajo svoje mnenje o tem.6. Berejo izjave o vsebini posnetih pogovorov in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.7. Ponovno si ogledajo posnetek prvega pogovora – učitelj naj jim pred ogledom naroči, naj bodo pozornina potek pogovora oz. na obnašanje in govorjenje sogovorcev.8. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o prvem pogovoru, in sicer o pozdravih in tikanju/vikanju. Presojajo ustreznost tikanja in pojasnijo svoje mnenje.9. Ponovno si ogledajo posnetek drugega pogovora.Nasvet: Učitelj naj jim pred ogledom naroči, naj bodo pozorni na potek pogovora oz. na obnašanje ingovorjenje sogovorcev.10. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o drugem pogovoru, in sicer o pozdravih, nebesednihspremljevalcih govorjenja (npr. drži telesa, položaju v prostoru, očesnem stiku), tikanju/vikanjuipd.; presojajo obnašanje sogovorcev in izrečene besede. Na koncu povedo, kateri pogovor je bil uradenin kateri neuraden.11. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o čustvenem stanju sogovorcev in o čustvenemrazmerju med njimi; izrekajo svoje mnenje in ga pojasnjujejo.12. Odgovarjajo na vprašanja o svojih pogovornih izkušnjah v neuradnih in uradnih okoliščinah. Presojajoustreznost izrekanja istega pozdrava za razne naslovnike in pojasnijo svoje mnenje.13. Preberejo trditve in presodijo, katera velja za neuradni pogovor, katera za uradnega in katera za obevrsti pogovora; svoj odgovor zaznamujejo z znamenjem X v ustreznem okencu.14. Ob ponujenih možnostih povedo, s katerimi sogovorci bi se pogovarjali neuradno in s katerimi uradno.Razdelijo se v dvojice in se odločijo, kateri pogovor bodo odigrali.Doma se pripravijo na nastop.V šoli odigrajo pogovor. Nato presojajo svoje in druge nastope.15. Danim besedam pripišejo besede z istim pomenom.Nato povedo, katero sopomensko besedo bi uporabili v neuradnem pogovoru in katero v uradnem.Nasvet: Besede so iz posnetega besedila ali so z njim povezane.16. Danim besedam pripišejo besede z nasprotnim pomenom.49
17. Danim besedam za moške osebe pripišejo besede za ženske osebe.Nato napišejo še poljubno dvojico.18. Besedne zveze zamenjajo z ustrezno besedo (in sicer samostalnikom, npr. to, da bereš → branje).19. Preberejo besedno zvezo s svojilnim rodilnikom (npr. sošolec od Jureta) in povedo, da ni prav odJureta, ampak Juretov; svojilne rodilnike zamenjajo s svojilnimi pridevniki.Nasvet: Ker so navedeni t. i. kritični primeri (tj. primeri s posebnostmi, npr. učitelj-ev, ne učitelj-ov;Luk-ov, ne Luk-in ali Luk-atov; Matej-ev, ne Matej-ov ipd.), naj učitelj preveri vse rešitve in pravilnenapiše na tablo/plakat.20. Povedi samostojno dopolnijo z obliko primernika po lastni izbiri (iz ponujenih možnosti v oklepaju).Nato svoje rešitve javno preberejo ter se o njih pogovorijo.Nasvet: Učenci pridevnike pogosto stopnjujejo s prislovom bolj (npr. bolj dober); učitelj naj jih opozori,da je knjižno stopnjevanje z obrazili (npr. -ši, -ji, -ejši).21. Preberejo nepopolne povedi in iz ponujenih glagolov iz iste besedne družine izberejo ustreznega terga prepišejo.22. Dele povedi na levi smiselno povežejo z deli na desni strani.Javno preberejo svoje rešitve in se o njih pogovorijo.23. Preberejo besedilo in odpravijo pravopisne napake (tj. napišejo veliko začetnico in vstavijo vejico).Nasvet: Učenci tako utrjujejo svojo pravopisno zmožnost pa tudi meta<strong>jezik</strong>ovno zmožnost (npr. oblikovanostin sestavine pisma, značilnosti uradnega sporazumevanja ipd.).Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o vrstah pogovorov? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje50
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPOGOVOR_____________________(= med osebami, ki so venakovrednem odnosu)_____________________(= med osebami, ki so vneenakovrednem odnosu)Značilnosti:– pozdrav na začetku,npr. _________________– ogovor,npr. _________________– tikanje– pozdrav na koncu,npr. _________________Značilnosti:– pozdrav na začetku,npr. _________________– ogovor,npr. _________________– vikanje– pozdrav na koncu,npr. _________________51
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPOGOVORNEURADNI(= med osebami, ki so venakovrednem odnosu)URADNI(= med osebami, ki so vneenakovrednem odnosu)Značilnosti:– pozdrav na začetku,npr. Živijo!– ogovor,npr. Peter!– tikanje– pozdrav na koncu,npr. Adijo!Značilnosti:– pozdrav na začetku,npr. Dober dan!– ogovor,npr. Gospa učiteljica!– vikanje– pozdrav na koncu,npr. Na svidenje!52
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi besedili.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEA– Živijo, Tina!– O, Ana, živijo! A si se že vrnila s počitnic?– Ja, že prejšnji teden.– Kje si pa bila?– V Logarski dolini.– S kom pa si bila?– Z mamico, atijem in Anžetom.– Si se dolgočasila?– Kje pa! Vozili smo se s kolesi, hodili na sprehode in lezli v hribe.– A nisi nič pogrešala kopanja?– Ne, saj sem se vsak dan kopala v bazenu. – Boš ti kar doma?– Ne, jutri gremo na morje.– Kam pa?– V Ankaran.– Lepo se imej!– Hvala, enako. – Čao.– Čao.B– Oblakova. Prosim?– Dober dan. Hočevar pri telefonu.– Dober dan.– V reviji Moj pes sem prebral, da prodajate labradorce.– Res je. Lahko se oglasite in si jih ogledate.– Mi lahko poveste, koliko stanejo?– Samice so po 70.000 tolarjev, samci pa po 50.000.– Kdaj si jih lahko pridem ogledat?– Vsak dan od štirih do sedmih popoldne. Raje prej pokličite.– Bom. Zaenkrat najlepša hvala. Na svidenje!– Na svidenje!Besedili A in B sta pogovora. Na podlagi česa to vemo?______________________________________________________________________________2. Kdo se je pogovarjal v pogovoru A?__________________________ in ______________________.Kdo se je pogovarjal v pogovoru B?__________________________ in ______________________.3. V katerem pogovoru sta se sogovorca predstavila? __________________________________Kako sta se predstavila drug drugemu?_____________________________________________________________________________53
Zakaj je bilo to potrebno?______________________________________________________DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEAli bi se enako predstavila tudi, če bi se srečala (npr. pri enem od njiju doma)? DANEPojasni odgovor. ___________________________________________________Ali sta se tikala ali vikala? ________________________Ali je bilo to ustrezno? DA NES katerim pozdravom sta se pozdravila na začetku? _______________________S katerim pozdravom sta se poslovila? ________________________4. Zakaj se sogovorca v pogovoru A nista predstavila?_____________________________________________________________________________Kje je potekal ta pogovor? _________________________Ali sta se sogovorca tikala ali vikala? DA NEZakaj? _________________________________________________________S katerim pozdravom sta se pozdravila na začetku? _______________________S katerim pozdravom sta se poslovila? ________________________5. Podčrtaj pravilni odgovor.Pogovor A je neuradni / uradni.Pogovor B je neuradni / uradni.6. Kje je potekal pogovor A? _____________________________________Kako je potekal pogovor B?_____________________________________7. Napiši temo pogovora A: _____________________________________Napiši temo pogovora B:_____________________________________8. Če je trditev v skladu z vsebino pogovorov, obkroži DA, če ni, pa NE.Pasje mladiče prodajajo po 60.000 tolarjev. DA NEOgled psičkov je možen vsak dan popoldne. DA NEMladiče si kupci lahko ogledajo le, če se prej po telefonu dogovorijo za ceno. DA NEAna je že prišla s počitnic, Tina pa se tja šele odpravlja. DA NEOseba, ki se šele odpravlja na počitnice, gre v planine. DA NE54
Predlog dodatnih besedilDOVOLJENOFOTOKOPIRANJEA– Prosim?– Živijo, Tadej! Janez tukaj. Kako se imaš?– Gre, hvala.– A še velja, da prideš v soboto k nam?– Seveda, saj sem ti obljubil.– Kako boš prišel?– Z avtobusom.– S katerim pa?– S tistim ob desetih.– Super! Sem mislil, da boš prišel z vlakom.– Če bi šel z vlakom, bi moral potem še na mestni avtobus.– Prav. Počakal te bom na avtobusni postaji.– Pa tvoja mama ve, da pridem?– Ja. Pravi, da se že veseli, da te bo spet videla.– Tudi jaz komaj čakam, da bo konec tedna.– Okej! Pozdravi doma. Adijo!– Adijo!B– Dober dan!– Dober dan! Izvolite sesti. – Prosim?– Mislim, da sem si zvil gleženj.– Pokažite ga, prosim. – Kako pa se vam je to zgodilo?– Zjutraj sem šel v službo in sem padel. Saj veste, na pločniku so vse mogoče luknje! Zdaj jezjutraj še vedno temno in se nič ne vidi. – Av, boli!– Od kdaj imate zatečeno?– Od včeraj zvečer.– Ste dali na oteklino že kakšne obkladke?– Ja, sem, pa ni dosti pomagalo. Zdi se mi, da je še bolj zatečeno, kot je bilo včeraj zvečer.– Kolikor lahko vidim, noga ni zlomljena. Vseeno vam predlagam, da greste gleženj slikat.Napisala vam bom napotnico za rentgen. Pojdite še danes, saj delajo do sedmih.– No, prav, če tako pravite … Hvala.– Pridite mi povedat, kaj bo pokazala slika. Na svidenje.– Na svidenje.55
6 Spet se je zgodilo nekaj novega1. del, str. 41–49, predvideno število ur: 5Operativni cilji:– branje in poslušanje/gledanje novice,– razumevanje besedila,– znajdenje v besedilu,– povzemanje značilnosti novice,– izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja,– razumevanje besed/besednih zvez v prenesenem pomenu,– branje in pisanje okrajšav za funkcijske nazive,– pravilno razvrščanje imena in priimka ter besed po abecedi.Ciljna tema: Novica.Novica je neumetnostno besedilo, in sicer krajše objektivno pripovedovalno publicistično besedilo; jegovorjena ali zapisana. Napisana je v pretekliku. Avtor (novinar) na kratko sporoča,– KAJ se je zgodilo,– KDAJ se je zgodilo,– KJE se je zgodilo,– KDO je bil udeleženec dogodka,– ZAKAJ se je zgodilo (v nekaterih novicah to manjka).Novica ima naslov, pod njo pa sta po navadi navedena ime in priimek avtorja; ob besedilu je pogostotudi fotografija s kraja dogodka.Opozorilo: Novice ne smemo zamenjati s poročilom – to je sicer tudi objektivno pripovedovalnopublicistično besedilo, vendar je precej daljše od novice, saj njegov avtor (novinar) podrobneje predstavlja,KAKO je dogodek potekal.Učenci so spoznali značilnosti novice v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 4, 14. in15. enota).Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o nekaterih podatkih iz besedil,ki jih bodo prebrali v naslednji nalogi.Nato si ogledajo fotografiji in na podlagi vprašanj sklepajo, kdo sta ti dve osebi. Če ju poznajo, naj kajpovedo o njiju.2. Berejo časopisni novici.3. Primerjajo besedili iz 2. naloge in ustno odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah njunega nastanka inobjave ter o njunih sestavinah. Na koncu jima določijo še vrsto (in sicer izberejo eno od ponujenihpoimenovanj).Nasvet: Učitelj naj učence spomni na to, da so novico obravnavali že v 4. razredu. Spodbudi naj jih, dapovedo, kaj pomenijo besede naslov, pisec oz. sporočevalec, rubrika.4. Preberejo vprašanja o temeljnih sestavinah obeh novic. Pri odgovarjanju si lahko pomagajo z odgovori,zapisanimi v oblačkih. Izberejo ustrezni odgovor in ga prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.56
5. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznimi podatki (tj. s sestavinami novice).Na podlagi svojih izkušenj povedo, kje vse so novice lahko objavljene.Nasvet: Učitelj naj pomaga tistim učencem, ki imajo težave pri vpisovanju manjkajočih podatkov,– učence naj vpraša, v kateri nalogi so bili napisani manjkajoči podatki, ter jih tako seznani s strategijoreševanja naloge.6. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o podatkih iz prve novice in ponovno selektivno preberejo novico(tj. poiščejo določen podatek); nato obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.7. Še enkrat preberejo naslov prve novice. Povedo, da je beseda stekli napisana v narekovaju zato, kerje uporabljena v nenavadnem/prenesenem pomenu; sami ustvarijo nov naslov. Nato presojajo, ali jebeseda ata v časopisni novici ustrezna ali ne.8. Sodelujejo v pogovoru o prvi novici, in sicer odgovarjajo na vprašanja o Prešernu in maratonu.9. V prvi novici poiščejo še eno besedo, napisano v narekovajih (tj. »tekači«), in povedo, da je tako napisanazato, ker je uporabljena v nenavadnem/prenesenem pomenu.10. Dopolnijo povedi in pisno odgovarjajo na vprašanja o Francetu Bevku – podatke poiščejo v prvi novici;nato napišejo naslove njim znanih Bevkovih del ter povedo, kar vedo o Bevkovem življenju in delu.11. Razmišljajo o tem, ali je branje otrok kaj povezano z branjem staršev; izrekajo svoje mnenje in ga pojasnijo(npr. s svojimi izkušnjami).12. Preberejo naslov druge novice; ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj so izvedeli iz naslova.Obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.13. Berejo izjave o vsebini druge novice in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.14. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o zaslugah za podeljeni nagradi; obkrožijo črko pred pravilnimodgovorom.Nato berejo nepopolno poved in jo dopolnijo s pravim imenom in priimkom športnika/športnice.15. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj bi izrekli nagrajenima športnikoma; nato obkrožijo črkopred pravilnim odgovorom.Nasvet: Učitelj lahko v tej nalogi z učenci ponovi, ob katerih priložnostih izrekajo voščilo, čestitko inprošnjo ter kako to delajo.16. Preberejo pregovora. Opišejo njuno sporočilo in presojajo njuno veljavo v vsakdanjem življenju.17. Preberejo dane besede/besedne zveze; v novicah iz 2. naloge poiščejo sopomenske besede in jih prepišejo.18. Ustno rešujejo nalogo, in sicer preberejo dane besede in povedo njihove protipomenke.19. Ustno rešujejo nalogo, in sicer preberejo dane besede za moške osebe in povedo besede za ženske.20. Dane tvorjene besede zamenjajo z opisnimi besednimi zvezami, in sicer tako, da dokončajo začetebesedne zveze (npr. vsakoleten → tak, ki je vsako leto).57
21. Preberejo povedi in povedo, katere besede so okrajšane; okrajšane besede izgovorijo razvezano (tj.neokrajšano).Ob okrajšavah napišejo neokrajšane besede.Povedo, čemu so besede okrajšane in s katero začetnico so napisane.Nato okrajšajo še dve dani besedi.22. Tiho berejo zapisane povedi in vpišejo ustrezni črkovni sklop (tj. lj/nj).23. Pred samostalnik v dajalniku oz. orodniku napišejo pravilno različico predloga z/s oz. k/h.Nasvet: Učitelj naj z učenci ponovi, da s izgovarjamo/pišemo samo pred določenimi glasovi iz povediTa suhi škafec pušča, h pa samo pred kg.24. Preberejo našteta dvodelna lastna imena oseb (vsa so iz imena in priimka); v njih obkrožijo imena.Nato povedo, kako morata biti v slovenščini razvrščena ime in priimek. Presojajo njuno zaporedje vnaštetih lastnih imenih. Lastna imena z napačnim zaporedjem napišejo pravilno.Imena razvrstijo po abecedi in jih v takem zaporedju prepišejo s pisanimi črkami. Enako naredijo spriimki.26. Ogledajo si posneto novico.27. Sodelujejo v pogovoru o posneti novici iz 26. naloge – odgovarjajo na vprašanja o vsebini novice in ookoliščinah njenega nastanka oz. objave.28. Berejo izjave o vsebini posnete novice in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.29. Berejo povedi in povedo, kaj pomenijo podčrtani deli.30. Preberejo vprašanja o življenju in delu Franceta Prešerna in napišejo odgovore.Pred preverjanjem rešitev si še enkrat ogledajo posneto novico ter med gledanjem oz. po njem dokončajonalogo.31. Pisno odgovorijo na vprašanje o imenu prebivalca/prebivalke Vrbe.Nasvet: Če odgovora ne vedo, naj ga poiščejo v Slovenskem pravopisu 2001 in ga prepišejo.58
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o novici? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje59
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJENOVICA60
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEKdo je bil udeleženec?Kaj se je zgodilo?NOVICAKje se je zgodilo?Kdaj se je zgodilo?61
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi naslednje besedilo.Iz naših krajevDelosreda, 29. decembra 2004Previdno s petardo!Ljubljana – Ljubljanska županja in direktor ljubljanske policijske postaje sta včeraj na Prešernovemtrgu delila zloženke, ki sta jih ljubljanska občina in policijska uprava namenili osnovnošolcem. Takosta želela opozoriti ljudi na nevarnost zaradi nepravilno uporabljenih pirotehničnih izdelkov. 30.000zloženk z opozorili in navodili so jima pomagali razdeliti tudi gasilci, policisti in taborniki.B. Č.Napiši vprašanja za dane odgovore.________________________________________________________________________________________________________________________________________Županja in direktor policije sta delila zloženke.Na Prešernovem trgu.28. decembra.Županja, direktor policije, gasilci, policisti intaborniki.2. Presodi pravilnost naslednjih trditev; obkroži DA ali NE.62Županja in direktor policije sta razdelila 30.000 petard. DA NEZloženke sta delila samo osnovnošolcem. DA NEPrepovedala sta uporabo petard. DA NEDogodek je potekal v Ljubljani. DA NENovica o dogodku je bila v časopisu objavljena dan po dogodku. DA NENovico je napisal B. Č. DA NEObjavljena je bila v rubriki Iz naših krajev. DA NE3. Odgovori na vprašanja.Čemu sta županja in direktor ljubljanske policijske postaje delila zloženke? ___________________________________________________________________________________________Zakaj so jima pomagali tudi gasilci, policisti in taborniki? _________________________________________________________________________________________________________Zakaj so take akcije potrebne? _______________________________________________________________________________________________________________________________Kaj je zloženka? ______________________________________________________________Kako imenujemo del novice, v katerem piše: Previdno s petardo! _______________________
4. Dopolni razlago naslednjih besed.osnovnošolskiljubljanskirazdeljevanjepokanjenevarnost5. Dopolni.tak, ki __________________________tak, ki __________________________to, da __________________________to, da __________________________to, da __________________________DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEBesedi župan pripiši besedo za ženski spol: _________________________________________Besedi direktorica pripiši besedo za moški spol: _____________________________________Besedi neprevidno napiši besedo z nasprotnim pomenom: _____________________________Besedi hoteti napiši besedo z enakim pomenom: _____________________________________Besedi petarda pripiši besedno zvezo s širšim pomenom: ______________________________63
Predlog dodatnih besedilZakaj je poginil delfin?Delotorek, 18. januar 2005Koper – Včeraj ob 8.30 je Služba za varstvo obalnegamorja (SVOM) prejela sporočilo, da v morjupod Belimi skalami leži mrtev delfin. Ko so delavciSVOM-a ob 9.30 prišli do Belih skal, je morje ženaplavilo na obalo nekaj več kot dva metra dolgegain verjetno najmanj 200 kilogramov težkega delfina.Kot je povedal Jernej Peroša, vodja SVOM-a, bododelfina odpeljali v Ljubljano, da bodo na veterinarskifakulteti skušali ugotoviti vzrok smrti.D.G.Foto Dušan GrčaPo SlovenijiNedelonedelja, 20. februarja 2005K Matjažu na vrh Pece prišlo 428 planincevFoto Ivan PraprotnikMežica – Več kot sedemsto <strong>slovenski</strong>h planincevs Koroške (iz Mežice, Črne, Prevalj, Dravograda,Pliberka) in tudi od drugod (npr. iz Maribora,Ljubljane) se je včeraj udeležilo sedemnajstega zimskegaMatjaževega pohoda na Peco, ki so ga pripraviličlani Planinskega društva Mežica, pomagali paso jim člani Gorske reševalne službe s Prevalj. Vrh2126 metrov visoke legendarne koroške gore, ki jedala zavetje tudi kralju Matjažu, je doseglo 428 planincev.Najhitrejši so pot iz doline do vrha gore prehodiliv treh urah, drugi pa v štirih ali petih. Tisti, kiso bili na pohodu že večkrat, so dobili zlate, srebrnein bronaste spominske priponke. I. P.64
7 Katja pripoveduje1. del, str. 50–56, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– branje pripovedovalnega besedila,– razumevanje prebranega pripovedovalnega besedila,– pravilno razvrščanje dejanj istega dogodka v pripovedovalnem besedilu,– opazovanje, primerjanje in prepoznavanje vloge sestavnih delov pripovedovalnega besedila,– poimenovanje sestavnih delov besedila.Ciljna tema: Pripovedovalno besedilo.Pripovedovalno besedilo je besedilo, v katerem prikazujemo enkratni pretekli dogodek, torej to, karse je zgodilo nam ali drugim ljudem; zato so glagoli v pretekliku. Ker je vsak dogodek iz več dejanj,ki so med seboj časovno povezana, morajo biti v besedilu ta dejanja pravilno razvrščena.Pripovedovalno besedilo je po navadi iz treh delov; ti so:– uvod (v njem napovemo dogodek, o katerem bomo pisali/govorili, ter omenimo, komu, kdaj in kjese je to zgodilo);– jedro (v njem podrobneje predstavimo, kaj vse se je zgodilo; zato je jedro najdaljši del besedila inje pogosto razčlenjeno na odstavke);– zaključek (v njem povzamemo glavno zanimivost, izrazimo svoje mnenje o dogodku, napovemonadaljevanje dogodka ipd.).O dogodku lahko pripovedujemo objektivno (tj. čim bolj stvarno, brezosebno) ali subjektivno (tj.razodevamo svojo naklonjenost/nenaklonjenost do tega, o čemer pripovedujemo, npr. do oseb, predmetov,krajev ipd.); objektivnemu pripovedovanju pravimo tudi poročanje.Pripovedujemo lahko pisno ali ustno; zapisanim pripovedovalnim besedilom v šoli pogosto pravimo»doživljajski spisi«. Pripovedovanje torej ni omejeno samo na en prenosnik (tj. samo na govorjenje),temveč je omejeno na vrsto podatkov, o katerih sporočamo. Narobe je, če učitelji (posnemajo pa jih tudiučenci) uporabljajo izraz »pripovedovanje« za vsako ustno sporočanje (»opisovanje« pa za vsako pisnosporočanje) ali izraz »opisovanje« nam. izraza »pripovedovanje« (narobe je torej Opiši dogodek …,Opiši, kaj se ti je zgodilo …, pravilno je Pripoveduj o dogodku …, Pripoveduj, kaj se ti je zgodilo …).Opozorilo: Učenci imajo s pripovedovanjem oz. pripovedovalnimi besedili veliko izkušenj (taka besedilaso npr. pravljice, pripovedke, legende, bajke, basni, povesti, romani, novice, poročila), zatonajraje tvorijo ta besedila – kljub temu imajo pri tem nekaj težav, npr.– ne znajo pravilno razvrstiti dejanj preteklega dogodka,– ne vedo, kaj naj predstavijo v uvodu in kaj v zaključku, zato ima njihovo besedilo samo jedro,– ne vedo, kdaj naj naredijo nov odstavek, zato jedra ne členijo na odstavke ali pa ga členijo na prevečodstavkov,– raje pripovedujejo subjektivno kot objektivno ipd.Učitelj naj razvija njihovo pripovedovalno zmožnost tudi tako, da jih spodbuja k opazovanju tujegapripovedovalnega besedila in ob tem k razmišljanju o vlogi uvoda, zaključka in jedra, k razmišljanjuo razlogih za členitev jedra na odstavke, k razmišljanju o časovnem zaporedju dejanj preteklega dogodka;hkrati naj jih seznanja s strategijami tvorjenja besedila (tj. s t. i. fazami sporočanja) ter najod njih zahteva tako uresničevanje teh strategij pri tvorjenju besedila kot tudi poročanje o tem, kakoso tvorili pripovedovalno besedilo.65
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Ogledajo si ilustracijo pod naslovom učne enote in tisto ob 1. nalogi; sodelujejo v t. i. motivacijskempogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih »kuharskih« izkušnjah.2. Dvakrat preberejo besedilo – najprej tiho, nato glasno.3. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi besedila ter o času predstavljenega dogodka; obkrožijo črkopred pravilnim odgovorom.4. Preberejo nepopolno poved ter jo dopolnijo z ustreznima besedama (ki ju izberejo iz ponujenih dvojic).5. Presojajo resničnost predstavljenega dogodka in utemeljijo svoje mnenje.6. Prepišejo naslov izhodiščnega besedila in presojajo njegovo ustreznost.Pogovarjajo se o svojih mnenjih, jih primerjajo in utemeljujejo.Napišejo »svoj« naslov.7. Preberejo povedi in presojajo, ali so bila vsa ta dejanja predstavljena v izhodiščnem besedilu; prečrtajopovedi z neomenjenimi dejanji.Preostale povedi razvrstijo v ustrezno časovno zaporedje.Razmišljajo, ali bi povedi (dejanja) lahko razvrstili kako drugače (ugotovijo, da ne).8. Berejo izjave o vsebini besedila iz 2. naloge in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.9. Še enkrat preberejo izhodiščno besedilo in razmišljajo, v katerem delu besedila je napovedan dogodek.Z rdečo barvo pobarvajo pravokotnik na robu tega dela besedila. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo,kako se imenuje ta del besedila, in obkrožijo/podčrtajo pravilni odgovor.Opazujejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, ali bi bilo odstavkov lahko več; pojasnijosvoj odgovor.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj vse so izvedeli iz uvoda; obkrožijo črko pred pravilnimiodgovori.10. Še enkrat preberejo izhodiščno besedilo in razmišljajo, kateri del besedila je končni/ zaključni. Z zelenobarvo pobarvajo pravokotnik na robu tega dela besedila. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kakose imenuje ta del besedila, in obkrožijo/podčrtajo pravilni odgovor.Opazujejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, ali bi bilo odstavkov lahko več; pojasnijosvoj odgovor.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, s čim je pripovedovalka končala besedilo; obkrožijo črkopred pravilnim odgovorom.11. Še enkrat si ogledajo izhodiščno besedilo in z modro barvo pobarvajo preostali pravokotnik na robubesedila.Poimenujejo ta del besedila (pri tem si lahko pomagajo s ponujenimi možnostmi v 9. ali 10. nalogi).Napišejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila in povedo, zakaj je tako.S povezovanjem določijo temo posameznim odstavkom.12. Razmišljajo o svojih izkušnjah s tvorjenjem besedila in povedo, kateri del besedila jim povzroča največtežav, zakaj ravno ta in kako bi lahko odpravili te težave.13. Preberejo nepopolne povedi ter jih dopolnijo s poimenovanji sestavin pripovedovalnega besedila in spodatki o njihovi vlogi.14. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako se imenuje pripovedovalno besedilo, ki ga tvorijo všoli; nato obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.66
15. Danim besedam/besednim zvezam iz izhodiščnega besedila pripišejo sopomenske besede.16. Razmišljajo, katera predmeta poimenujemo z besedama lonec in ponev, ter narišejo ta dva predmeta.17. Napišejo imena treh vrst jedi, ki so povezane s poimenovanimi dejanji (npr. kuhamo, pečemo …).18. Preberejo nepopolne povedi, nato jih dopolnijo z ustreznim poimenovanjem družinskih članov.19. Besedam za moške osebe pripišejo besede za ženski del sorodstvene dvojice.Ustno poimenujejo vse svoje sorodstvene vloge (npr. sin, brat, vnuk …).20. Vpišejo manjkajoče črke za glasove v t. i. kritičnih položajih v besedi (npr. gla_ba).Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o pripovedovalnem besedilu? (Dopolni povedi.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenjeVirNastanek Luč, prirejeno po: Dušica Kunaver, Slovenska dežela v pripovedki in podobi, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.67
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPRIPOVEDOVALNO BESEDILOO ČEM PRIPOVEDUJEM V NJEM?O nekem ______________.O KATEREM DOGODKU PRIPOVEDUJEMV NJEM?O dogodku, ki se je zgodil ______________.IZ KOLIKO DELOV JE?Iz treh: ______________, ______________in ______________.Napovem, o ______________ bomO ČEM PRIPOVEDUJEM V UVODU?pripovedoval, komu, kjein ______________ se je zgodilo.O ČEM PRIPOVEDUJEM V JEDRU?O tem, ______________ se je zgodilo.O ČEM PRIPOVEDUJEM V ZAKLJUČKU?Izrazim svoje ______________ o dogodku,napovem nadaljevanje dogodka ...68
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPRIPOVEDOVALNO BESEDILOO ČEM PRIPOVEDUJEM V NJEM?O nekem dogodku.O KATEREM DOGODKU PRIPOVEDUJEMV NJEM?O dogodku, ki se je zgodil enkrat.IZ KOLIKO DELOV JE?Iz treh: uvoda, jedra in zaključka.O ČEM PRIPOVEDUJEM V UVODU?Napovem, o čem bom pripovedoval, komu,kje in kdaj se je zgodilo.O ČEM PRIPOVEDUJEM V JEDRU?O tem, kaj se je zgodilo.O ČEM PRIPOVEDUJEM V ZAKLJUČKU?Izrazim svoje mnenje o dogodku, napovemnadaljevanje dogodka ...69
Predlog nalog za preverjanjeDOVOLJENOFOTOKOPIRANJE1. Preberi besedilo Nastanek Luč, sestavljeno iz treh delov, ki so v nepravilnem zaporedju. Sštevilkami 1, 2, 3 določi pravilno zaporedje delov.£ Neke noči pa so se ovce izgubile in se razbežale po vseh bližnjih hostah. Žalik žene so nacepiletrske, prižgale luči in noč za nočjo svetile po gozdovih ter iskale izgubljene ovce. Ko so setamkaj naselili ljudje in si na posekah zgradili bajte in koče, so žalik žene izginile v planino terse skrile v votlino. Le ovce so ostale v dolini. Namnožile so se, da lepših in številčnejših ni bilov vsej dolini ob Savinji.£ V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile v dolini, saj jih niso mogle najti niti z lučmi, sonaseljenci novemu kraju vzdeli ime Luče.£ Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih same puste poseke. Po teh posekah so žalik žene zRaduhe planine pasle svoje ovce.SlovarčekŽALIK ŽENA – v ljudskem verovanju mladi ženski podobnobitje s čarovno močjo, ki pomaga dobrim ljudemOdgovori.Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 1?Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 2?Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 3?___________________________________________________2. Kaj je bilo prej v besedilu iz 1. naloge? Na črto pred povedjo v dvojici povedi napiši PREJali POTEM.______ Ovce so se namnožile.______ Žalik žene so iskale ovcez gorečimi trskami.______ Ljudje so si zgradili prebivališča._______ Ovce so bežale po gozdu._______ Žalik žene so zbežale v gore inse tam skrile v votlino._______ Ljudje so se naselili na posekah.70
3. Preberi besedilo, ki ga je napisal Adrijan iz 5. razreda.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE£ ___Mami mi je rano oskrbela tako, da mi je povila sterilno gazo s povojem okoli glave, nato pame je hitro oblekla in odpeljala na urgenco v Ljubljani. Med vožnjo sem se spomnil, da sem bilna urgenci pred štirinajstimi dnevi, tudi takrat je bil četrtek in tudi takrat mi je zdravnik moralzašiti brado, ki sem si jo poškodoval, ko sem v dnevni sobi nesrečno priletel ob stekleni robnizke mizice.£ ___Šivanja se ne spomnim. Nič ni bolelo. Šele ko sem prišel domov in mi je popustila injekcija,me je začelo skeleti in boleti. Od te nesreče naprej sem bil previdnejši, k telefonu nisem večbrezglavo tekel. Vsaka šola nekaj stane!£ ___Pozvonil je telefon, ki smo ga imeli v predsobi. In ker nisem bil samo miren otrok, ampaktudi zelo radoveden, sem ob prvem telefonskem klicu takoj planil pokonci in stekel v predsoboproti telefonu. Zaslišal sem mami, ki mi je zavpila: »Počasi, počasi, saj telefoni ne tečejo …«£ ___V tistem trenutku pa mi je v predsobi pred nizko omarico, na kateri je bil telefon, spodrsniloin z vso močjo sem priletel z brado na rob omarice in … Ničesar nisem čutil, samo groznosem se ustrašil. Mami je prihitela za menoj in videl sem, kako se je prijela za glavo. »Joj, joj,spet si udaril bradico. In to na isto mesto kot pred štirinajstimi dnevi.« Mami je iz omarice zaprvo pomoč vzela sterilno gazo in mi jo narahlo pritisnila na brado. Šele v tistem trenutku semse zavedal, da sem si ponovno razbil spodnji del brade in da bo spet treba na šivanje. Niti jokalnisem, samo ves sem se tresel.£ ___V čakalnici urgence nisva dolgo čakala. Ko je prišel iz operacijske sobe zdravnik, me jedvakrat pogledal, me prijel za roko in vprašal: »Ali se nisva midva že enkrat srečala, Adrijan?«Mislim, da sem samo pokimal, saj me je bilo strah vsega. Zdravnik je bil zelo prijazen, odpeljalme je v operacijsko sobo. »Vidiš, Adrijan, imaš srečo, tako kot pred štirinajstimi dnevi semdanes spet dežurni!« Samo tega se še spomnim, potem pa …£ ___Star sem bil sedem let in sem bil na splošno zelo miren otrok. Vsaj vsi so mi tako govorili.Bilo je nekega pomladnega dne, v četrtek popoldne, ko sva bila z mami sama doma. V dnevnisobi sva kar na tleh igrala igro spomin. Potem pa se je zgodilo …Verjetno si ugotovil/-a, da z besedilom ni vse v redu. Odstavkom določi pravo zaporedje – načrtico ob kvadratku napiši ustrezno številko 1, 2 …S črkami U, J, Z označi, h kateremu delu besedila spada posamezni odstavek (k uvodu,jedru ali zaključku) – črke vpiši v kvadratke na levi strani.71
8 Brez načrta ni ne hiše ne besedila1. del, str. 57–62, predvideno število ur: 7Operativni cilji:– poslušanje/gledanje posnetega besedila o nastajanju pripovedovalnega besedila,– prepoznavanje teme posnetega besedila, bistvenih podatkov in razmerij med njimi ter okoliščinnjegovega nastanka,– opazovanje in razčlenjevanje poteka tvorjenja besedila,– opazovanje nebesednih zvočnih in vidnih prvin besedila, sklepanje o njihovi vlogi in presojanjenjihove ustreznosti v danih okoliščinah,– obvladanje in udejanjanje faz sporočanja,– govorno nastopanje,– pisanje pripovedovalnega besedila,– čitljivost in estetskost zapisa,– presojanje svojega in tujega besedila,– izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja.Ciljna tema: Faze enogovornega sporočanja oz. tvorjenja enogovornega besedila.Sporočanje je zavestno besedno dejanje, ki ga sporočevalec opravlja z določenim namenom, ob določenitemi ter za določenega naslovnika. Sporočevalec je lahko en sam (npr. govorec na javnem shodu),lahko pa se v tej vlogi izmenjujeta dve osebi, tj. dva sogovorca (npr. v zasebnem pogovoru) – zatoločimo dve vrsti sporočanja: enogovorno in dvogovorno. Enogovorno sporočanje je npr. govornonastopanje, pisanje časopisnega članka, znanstvene razprave, zapisnika, življenjepisa, doživljajskegaspisa ipd.; dvogovorno sporočanje pa je npr. pogovarjanje, pisanje voščila, čestitke, pozdrava ipd.Enogovorno sporočanje je drugačno od dvogovornega – pri dvogovornem sporočanju namreč ustvarjatabesedilo oba sogovorca, tj. se dopolnjujeta, sproti odpravljata nejasnosti in napake ipd. Pri enogovornemsporočanju pa mora sporočevalec sam tvoriti ustrezno, razumljivo, pravilno in učinkovito besedilo– zato mora svoje dejanje skrbno načrtovati in ga izvajati po določenih korakih/fazah; te so:1. iznajdba ali invencija ➞ Sporočevalec razmišlja, kaj bi rad dosegel pri naslovniku, o čem bosporočal in kaj bo o tem sporočal; nato si napiše dispozicijske točke ali miselni vzorec s ključnimibesedami in bistvenimi podatki – pri tem si lahko pomaga s priročniki in drugimi viri;2. urejanje ali dispozicija ➞ Sporočevalec ob zapisanih dispozicijskih točkah oz. miselnem vzorcurazmišlja, kako naj razvrsti zbrano gradivo (tj. ključne besede in znotraj njih bistvene podatke), ter sizaznamuje to zaporedje – tako razvrsti prvine jedra besedila; nato razmišlja še o tem, s čim naj besedilozačne (tj. kaj bo v uvodu) in s čim naj ga konča (tj. kaj bo v zaključku), ter si to zapiše na ustreznomesto ob dispozicijskih točkah oz. ob miselnem vzorcu. Pazite pa je treba na to, da ima uvod, jedroin zaključek pripovedovalno besedilo, ne pa tudi opisovalno, zato ne smemo učiti učencev, naj tudi vopisu (npr. živali, poklica itd.) pazijo na tridelno zgradbo besedila;3. ubesediljenje ali elokucija ➞ Sporočevalec »pretvarja« načrt, ki ga je izpopolnil v 2. fazi, v besedilo– pri tem uporablja svojo poimenovalno/besedno, upovedovalno/slovnično, slogovno in pravopisnozmožnost, tj. poimenuje dane prvine predmetnosti, jih sklada v povedi in povedi v zveze povedi, izbiraokoliščinam ustrezne besede, besedne zveze in povedi ter jih zapiše – tako tvori osnutek besedila;4. poprava osnutka besedila ➞ Sporočevalec večkrat prebere svoje besedilo; pri tem se vživi v bralcain v tej vlogi presoja ustreznost, razumljivost, pravilnost in učinkovitost svojega besedila – prepoznavanapake in jih zaznamuje oz. odpravlja; svoje besedilo da lahko prebrati tudi komu drugemu;72
5. prepis popravljenega osnutka ➞ Sporočevalec prepiše popravljeni osnutek, torej odpravlja svojenapake in pazi na čitljivost in estetskost pisave; če bo besedilo javno govorno predstavil, izdela ševidna ponazorila (npr. skice, prosojnice, elektronske prosojnice ipd.), razmišlja o rabi nebesednihvidnih spremljevalcev govorjenja ter večkrat na glas prebere besedilo, da bi si ga čim bolje zapomnil.(Zelo vešči javni govorci so sposobni opraviti govorni nastop samo ob miselnem vzorcu iz 2. faze inob ustreznih vidnih ponazorilih.)Opozorilo: Učenci imajo velike težave s tvorjenjem enogovornih besedil (tj. spisov in govornih nastopov)– ure in ure presedijo ob praznem listu papirja in ne vedo, o čem naj pišejo, kaj naj pišejo, s čimnaj začnejo svoje besedilo, kako naj ga nadaljujejo in s čim naj ga končajo; ko besedilo ob pomočistaršev idr. le napišejo (oz. jim ga napišejo kar starši, starejši sorojenci in drugi), ga ne preberejo inne odpravijo napak; če pa napake odpravijo ali če jim jih odpravi kdo drug, se jim besedila ne ljubiprepisati, ker se jim to zdi nesmiselna izguba časa ipd.Zato se mora učitelj že od vsega začetka z učenci pogovarjati o tem, da je sporočanje oz. tvorjenjebesedila podobno vsakdanjim opravilom in da se moramo nanj tako kot na vsa druga opravila dobropripraviti oz. ga moramo načrtovati. Učenci naj razmišljajo o poteku teh vsakdanjih opravil (npr. odpravljanjav šolo, umivanja zob, pospravljanja postelje, postavljanja jaslic, pisanja domače naloge,nakupa ali izdelave pustne maske/darila/šopka cvetic, peke palačink, priprave bananinega mleka),naj naštejejo in opišejo njihove korake oz. faze ter povedo, zakaj so potrebni/-e. Pogovarjajo naj setudi o tem, od česa je odvisno dobro obvladanje teh opravil, torej o pregovoru »Vaja dela mojstra«.Nato naj si učenci ogledajo posnetek, katerega temeljni cilj je ravno spoznavanje in uzaveščanjekorakov oz. faz tvorjenja besedila.Učitelj naj se z učenci ČIM VEČKRAT pogovarja o tem, kako načrtujemo tvorjenje besedila, kajdelamo v posameznih fazah in zakaj je to potrebno. Učenci naj ob učiteljevih naslovih oz. temahnajprej utrjujejo le 1. in 2. fazo (ti dve sta namreč temeljni) – v 1. fazi naj se navadijo uporabljatipriročnike (kot pomoč pri določanju ključnih besed in bistvenih podatkov), v 2. fazi pa naj razmišljajoo smiselnem zapovrstju ključnih besed (tj. odstavkov) ter o smiselnem zapovrstju bistvenih podatkov(tj. povedi znotraj odstavka); razmišljajo naj tudi o uvodu in zaključku. Ko obvladajo prvi fazi, najpreidejo k 3. in 4. fazi – pri opravljanju 3. faze naj opazujejo, kako je ta faza povezana s prvimadvema (tj. kako lažje je pisati besedilo, če imajo izdelan načrt), pri opravljanju 4. faze pa jih je trebaspodbujati k temu, da berejo svoje besedilo z druge perspektive, tj. ne z vidika sporočevalca (v tejvlogi namreč ne vidijo vseh svojih napak, zlasti ne tistih, ki se tičejo ustreznosti, razumljivosti in učinkovitostibesedila), temveč z vidika bralca oz. poslušalca (razmišljajo naj, ali je besedilo drugi osebisploh razumljivo, ali se ji bo zdelo ustrezno in ali bo nanjo učinkovalo tako, kot si kot sporočevalciželijo); spodbujati jih je treba tudi k sodelovanju s sošolci (npr. naj pokažejo svoje besedilo sošolcu,naj preberejo besedilo svojega sošolca in zaznamujejo njegove napake, vendar brez žalitev, zasmehovanjaipd.) in k rabi <strong>jezik</strong>ovnih priročnikov (npr. enojezičnega slovarja in pravopisa). Vsako tvorjenjebesedila naj se zaključi s 5. fazo – učitelj naj učencem pove, da besedila ne pišemo zase, temvečza drugega, zato mu moramo izročiti lepo oblikovano, estetsko in čitljivo napisano besedilo; če pabesedilo govorno predstavimo, moramo gledati poslušalce, govoriti prosto (tj. ne brati besedila), naglas, razločno, ne prehitro, čim bolj naravno in živo.Ker se učenci na govorne nastope pogosto pripravljajo doma in ker veliko spisov napišejo doma,svetujemo, naj učitelj s fazami sporočanja seznani tudi starše (npr. na prvem roditeljskem sestanku);večina staršev namreč o tem nima dovolj znanja, zato pogosto nemočno spremljajo otrokovo domačedelo, se jezijo na »šolo«, obupujejo nad »nesposobnim« otrokom ter na koncu sami opravijo učenčevodelo – s tem pa ovirajo razvijanje učenčeve sporazumevalne zmožnosti, utrjujejo učenčeve dvomeo svojih zmožnostih in ne krepijo njegove (sporazumevalne) samozavesti.73
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Gledajo posnetek.2. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah pogovora, vzroku za začetek pogovorain o poteku pogovora.3. Nepopolno poved dopolnijo s podatki o korakih oz. fazah načrtovanja tvorjenja besedila.4. Posnetek si ogledajo še enkrat – pozorni so predvsem na potek tvorjenja besedila. Nato pisno odgovarjajona vprašanja o dečkovi dejavnosti v fazah načrtovanja tvorjenja besedila.5. Odgovarjajo na vprašanja o vlogi/namenu načrtovanja procesa, o tvorjenju osnutka besedila, o njegovempopravljanju in prepisovanju. Izrekajo svoje mnenje in ga utemeljujejo.6. Še enkrat poslušajo/si ogledajo tisti del posnetka, na katerem deček bere svoje besedilo (tj. svoj doživljajskispis) – pozorni so na vsebino besedila.7. Preberejo novo besedilo (tj. obnovo dečkovega doživljajskega spisa – v tej je precej napak), ga v mislihprimerjajo s poslušanim besedilom in presodijo, ali je obnova pravilna. Nato ustno odpravijo napake.8. Preberejo nepravilno razvrščena dejanja predstavljenega dogodka in jih uredijo v pravilno zapovrstje.9. Odgovarjajo na vprašanja – vrednotijo zanimivost besedila in ravnanje dečkov, vživljajo se v njunovlogo in pripovedujejo o svojih morebitnih podobnih izkušnjah.10. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o nebesednih zvočnih in vidnih prvinah posnetka; tetudi vrednotijo in nato utemeljujejo svoje mnenje.11. Preberejo povedi in presojajo ustreznost teh povedi v uvodu oz. zaključku. Svojo odločitev pisno zaznamujejo,nato jo ustno utemeljijo.12. Preberejo nepravilno razvrščene povedi o enem dogodku, nato jih uredijo v ustrezno zapovrstje.13. Doma napišejo doživljajski spis. Pred pisanjem podrobno preberejo navodila za pisanje, pripeta vprašanjaza učenčevo samovrednotenje in Katjino pesem; naslov si lahko lahko določijo sami ali izberejoenega od ponujenih.Nasvet: Učitelj naj učencem pred pisanjem naroči, da naj pazijo na ustreznost, razumljivost, pravilnost,čitljivost in estetskost svojega besedila.14. Poročajo o tem, kaj so delali, ko so sestavljali doživljajski spis.Nasvet: Najbolje bi bilo, če bi lahko vsak učenec poročal o tem, kaj je delal. Tako bi uzavestil faze tvorjenjabesedila, učitelj pa bi spoznal, kaj učencu povzroča težave. Če bi to vzelo preveč časa, naj poročaeden od učencev, drugi pa naj komentirajo, dodajajo ipd.15. V dvojicah si zamenjajo svoje spise; berejo spis svojega sošolca in ga presojajo na podlagi pripetihvprašanj. Napišejo svoje mnenje (tj. odgovore na pripeta vprašanja) ter se o njem pogovorijo z avtorjemocenjevanega spisa. O svojih ugotovitvah poročajo tudi učitelju (ne frontalno, temveč v ozkem krogu).Nasvet: Učitelj naj nato pobere spise in jih pregleda – presoja naj njihovo ustreznost, razumljivost in<strong>jezik</strong>ovno pravilnost, zaznamuje napake ter napiše svoje mnenje; spisov naj ne ocenjuje. Učenci najisti spis napišejo še enkrat – pri tem naj upoštevajo učiteljeve popravke in pripisano mnenje ter naj odpravijosvoje napake. Popravljena besedila naj učitelj ponovno pregleda in jih (po dogovoru z učenci)lahko tudi oceni (po vnaprej izdelanih merilih).74
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o tem, kako tvorimo pripovedovalno besedilo? (Dopolni.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje75
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJETVORJENJEPRIPOVEDOVALNEGA BESEDILAPred pisanjem:– razmišljam, _______ bom pripovedoval (izberem __________ /smešen/pretresljiv … dogodek),– razmišljam, kaj vse bi povedal o tem dogodku,– izdelam načrt za besedilo, npr. __________ vzorec, in knjemu pripišem, o čem bom pisal ________ in o čem nakoncu.Med pisanjem:– izbiram okoliščinam ustrezne _________,– pazim, da se ________ ne ponavljajo,– besede skladam v _________ in pazim, da tvorim razumljivepovedi,– povedi skladam v zveze _________ in pazim, da stazaporedni povedi smiselno povezani,– zapišem osnutek _________ in pri tem upoštevam pravopisnapravila.Po pisanju:– preberem besedilo,– ga __________,– ga prepišem.76
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJETVORJENJEPRIPOVEDOVALNEGA BESEDILAPred pisanjem:– razmišljam, o čem bom pripovedoval (izberem zanimiv/smešen/pretresljiv … dogodek),– razmišljam, kaj vse bi povedal o tem dogodku,– izdelam načrt za besedilo, npr. miselni vzorec, in k njemu, očem bom pisal najprej in o čem na koncu.Med pisanjem– izbiram okoliščinam ustrezne besede,– pazim, da se besede ne ponavljajo,– besede skladam v povedi in pazim, da tvorim razumljivepovedi,– povedi skladam v zveze povedi in pazim, da sta zaporednipovedi smiselno povezani,– zapišem osnutek besedila in pri tem upoštevam pravopisnapravila.Po pisanju:– preberem besedilo,– ga popravim,– ga prepišem.77
Predlogi nalog za preverjanje1. Preberi besedilo, ki ga je napisala Sara.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEMedvedek je dobil srajčkoMed letošnjimi zimskimi počitnicami sem bila nekaj dni pri babici in dedku v Krki naDolenjskem. Tja so prišle tudi moje sestrične iz Celja in skupaj smo doživele veliko lepega inzanimivega. Že prvi dan smo odšle raziskovat podstrešje, saj je tam veliko zanimivih stvari. Vzaprašeni škatli sem našla medvedka Medija, svojo najljubšo igračo v zgodnjem otroštvu. Kosmo z mamico in očkom še živeli pri babici in dedku, sem se pogosto igrala z njim, oblačilasem ga v srajčke, hlačke in copatke – zdaj pa je bil brez obleke! Zasmilil se mi je, zato semšla k babici in ji rekla, da mu bom sešila novo srajčko. Z dedkom sva najprej poiskala kosepisanega blaga. Nato sta mi babica in dedek pomagala ukrojiti preprosto srajčko; babica mi jepripravila šivanko in nit ter mi pokazala, kako se šiva. Moji prsti so bili najprej bolj okorni,no, potem pa mi je šlo šivanje že lažje in hitreje od rok. Na koncu sem na medvedkovo srajčkovsa ponosna prišila še lep gumb zlate barve. Naslednji dan je bil moj Medi že oblečen v leponovo srajčko. Ko sta prišla pome mamica in oči, sem ga vzela s seboj domov. Posadila semga na okensko polico v svoji sobi; in zdaj me v novi srajčki pozdravi vsakokrat, ko stopim vsvojo sobo.78S pokončno črto zaznamuj, kje se začne jedro in kje zaključek.Kaj bi moralo biti tam, kjer si narisal črti? ___________________2. Razmisli, katero od spodnjih povedi bi postavil v uvod besedila (v kvadratek vpiši U) inkatero v zaključek (v kvadratek vpiši Z).£ V nedeljo zgodaj zjutraj se je naša družina odpravila na izlet v Planico.£ Lahko rečem, da tako zanimive oddaje, kot je bila ta, na televiziji že dolgo nisem videla.£ Od tega dogodka dalje moja muca ne lovi več ptic.£ Ko sem bil majhen, sem rad dirkal s kolesom po naši ulici.£ Kdo ve, mogoče bom pa res postala šivilja!3. Preberi besedilo, ki ga je napisala Vida.Srečanje s pesnikomKo smo mladi obiskovalci napolnili dvorano Cankarjevega doma, nam je pesnik najprejpredstavil svojo novo pesniško zbirko. Polni radovednosti smo mu prisluhnili. Nato je začelbrati in deklamirati svoje pesmi. Najprej nam je povedal nekaj takih, ki prikazujejo pustolovščineiz njegovega otroštva. Mnoge so precej hudomušne.Nato nam je s pesmijo predstavil svoj rojstni kraj Šentjur pri Mirni Peči ter spomine na svojomater in očeta, najbolj pa smo se zabavali, ko nam je povedal nekaj svojih pubertetniških prigod.Proti koncu srečanja nam je povedal nekaj pesmi, ki govorijo o njegovem sinu Marku. Bileso otožne, saj Marka, ki je bil tudi pesnik, že dolgo ni več med živimi.Učenci 4. b smo imeli srečo, da smo sedeli blizu pesnika, zato smo vse dobro slišali. Okroglodvorano smo zapuščali srečni in zadovoljni, saj smo osebno spoznali pesnika Toneta Pavčka.
Verjetno si ugotovil, da v tem besedilu nekaj manjka.Kaj? _______________________DOVOLJENOFOTOKOPIRANJENapiši, kar manjka.____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________4. Preberi besedilo, ki ga je napisala Katja.Prvi snegKo sem prejšnjo soboto zjutraj odprla oči, je skozi okno prodirala močna bela svetloba.Prevzela me je radovednost, vstala sem in stopila k oknu. Razgrnila sem zavese in pogledalaven. Pred mano je bila povsem bela pokrajina. Sneg! Od veselja sem zavriskala.Stekla sem v bratovo sobo. Nalašč sem vstopila zelo glasno. To ga je zelo razjezilo, grobo jezavpil name in se je z blazino pokril čez glavo. Toda jaz nisem odnehala! Povedala sem mu,da je zunaj sneg. Najprej me je nejeverno pogledal, saj je mislil, da ga hočem z lažjo zvabiti izpostelje. Nato pa je sam stopil k oknu in videl, da govorim resnico. Tudi on se je zelo razveselilsnega.Hitro sva se oblekla v topla oblačila, se pokrila s kapo in si nataknila rokavice ter brez zajtrkastekla na zasneženo dvorišče. Najprej sva se obmetavala s kepami.Verjetno si ugotovil, da v tem besedilu nekaj manjka. Kaj? _______________________Napiši, kar manjka.____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________5. Nadaljuj naslednje besedilo. (Nadaljevanje napiši na list papirja.)Bilo je sončno jutro. V razredu smo nestrpno čakali, da bo prišla učiteljica za slovenščino innam razdelila preizkuse znanja. Že smo zaslišali njene korake, ki so se ustavili pred vrati našegarazreda – tedaj pa je skozi odprto okno priletela sinica.79
6. Spodaj je napisan začetek zgodbe Drejček in trije Marsovčkipisatelja Vida Pečjaka, vendar povedi niso pravilno razvrščene.Uredi jih tako, da na črte napišeš ustrezne številke.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE__ Drejček je kihnil in se prebudil.__ Izza oblaka je pokukal prvi krajec in vrgel srebrne lovke na zemljo.__ Le-ta se je bil že povsem izmotal izza oblaka.__ Zato se je užaljeno obrnil na drugo stran in se pokril z odejo čez glavo.__ Ena je padla skozi okno ter požgečkala spečega Drejčka po nosu.__ Zaspano je mežikal s krmežljavimi očmi in zrl v mesec.__ Drejček je videl, da mu nagaja ta neutrudni nebesni popotnik.7. Preberi del besedila, ki ga je napisala Tina.V nedeljo smo vstali ob štirih zjutraj, se dobro najedli, oblekli v oblačila za planinarjenje in se obpol petih odpeljali z avtom iz Kamnika. Peljali smo se mimo Podvolovjeka, nato zavili na stranskocesto in se strmo v hrib peljali še deset kilometrov. Pot na Ojstrico se mi je zdela zelo strma, nevarnain slabo označena.Verjetno si ugotovil, da v tem delu besedila nekaj manjka. Kje manjka? (Zaznamuj s črto.)Napiši, kaj bi vstavil ti.__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________8. Na list papirja napiši krajše tridelno besedilo iz naslednjih prvin, ki pa niso navedene vpravem zaporedju.vožnja z vlakcem – zbiranje pred šolo – prihod avtobusa – odhod avtobusa – kupovanje vstopniceza ogled jame – zgodnje vstajanje – vožnja z avtobusom – prihod domov – izlet v Postojnskojamo9. Preberi besedilo, ki ga je napisal Vinko.Gozdne živaliNekega dne v maju sva s Anžetom nabirala travniške cvetlice za šolo.Nenadoma sva pred seboj zagledala dva zajca. Eden je bil večji, drugi pa manjši. S Anžetomsva obstala in se spogledala. Za trenutek sta tudi zajca plaho obstala pred nama in naju gledala.Ko pa sem se čisto malo premaknil, sta se premaknila tudi zajca. Zbežala sta v grmovje. Stekelsem za njima, Anže pa za mano. Hitro sem ju zgubil izpred oči.Zelo sem bil jezen nase, ker sem bil prepočasen.Kaj je narobe v tem besedilu? ____________________________________________________80
10. Preberi besedilo, ki ga je napisala Zala.Kako sem raziskovala harmonikoDOVOLJENOFOTOKOPIRANJEZa novo leto je moj brat dobil otroško harmoniko. Harmonika je bila tudi meni zelo všečin rada sem igrala na harmoniko, če mi je le dovolil. Toda ves čas me je zanimalo, kaj je vnotranjosti harmonike. Razmišljala sem, ali bi se dalo harmoniko odpreti.Nekega dne, ko so vsi gledali televizijo, sem se zaprla v svojo sobo, vzela s sabo harmonikoin škarje. Začela sem rezati harmoniko. Ko sem harmoniko že čisto razcefrala, sem pogledalav harmoniko. V harmoniki pa nisem našla nič zanimivega, zato sem harmoniko vrnila na policov bratovo sobo, in se delala, kot da se ni nič zgodilo.Čez dve uri se je iz bratove sobe zaslišalo kričanje. Brat je vpil, da sem trapa in da bo ondrugič razrezal moje punčke. Mama je takoj tekla v sobo pogledat, kaj se dogaja, jaz pa za njo.Na tleh je sedel obupani brat in v rokah je držal razrezano harmoniko.Takrat nisem mogla razumeti, kako je brat takoj vedel, da sem harmoniko razrezala prav jaz.Še dolgo pa sem se bala, da bo razrezal moje punčke. Na srečo se to ni zgodilo.Kaj je narobe v tem besedilu? ______________________________________________________Odpravi napake in na list papirja besedilo ponovno napiši.11. Preberi del besedila, ki ga je napisal Franci.Na planinskem taboru na Jezerskem sem samo enkrat pomagal pripraviti mizo. Kuharica mije v jedilnico prinesla talarje, šalce, žlice, vilice in nože. Naročila mi je, naj jih razdelim pomizah in lepo zrihtam jedilnico. Ker mi je zmanjkovalo cajta, sem zelo hitel. Ko je kuharicaprinesla v jedilnico lonec z župo, sem se po nesreči zadel v šeflo, ki je štrlela iz lonca. Lahkosi mislite, kakšen kažin je bil! Zato mi niso več pustili pomagati v jedilnici.Kaj je narobe v tem besedilu? ______________________________________________________Odpravi napake.12. Preberi besedilo, ki ga je napisal Aljoša.S kolesom na počitnicahLani se je naša družina (mama, oče, brat jernej in jaz) odločila, da se bo na počitnice odpravilas kolesi.Dedek janez je na streho svojega avta pritrdil mamino, očetovo, jernejevo in moje kolo ternas odpeljal na reko. V pristanišču smo sneli kolesa, jih obložili s prtljago, se poslovili oddedka in se vkrcali na trajekt ilirija. Tako se je začelo naše kolesarsko potovanje.S trajektom smo se vozili skoraj dvanajst ur. Izkrcali smo se namreč šele v kraju vis na otokuvisu. Nato smo kolesarili do komiže, to je drugega večjega kraja na tem otoku. Tam smoprespali, naslednji dan pa smo se z izletniško ladjo odpeljali na bližnji otok biševo. Največjaznamenitost tega otoka je jama, v kateri se vidi dno morja (ta jama se imenuje modra špilja).Čez tri dni smo se s kolesi vkrcali na ladjo istro. Odpeljala nas je do otoka mljeta. Na njemsta slani jezeri in narodni park.Po petih dneh bivanja na mljetu smo se odpravili v dubrovnik, eno od najlepših in najzanimivejšihmest ob jadranskem morju. Po mestnem obzidju, po stradunu (tako se imenuje osrednjaulica) in po drugih ulicah tega starega srednjeveškega mesta se nismo vozili s kolesi. Po nekajdneh v dubrovniku smo se s trajektom odpeljali na otok korčulo. Tam smo ostali nekaj dni.Veliko smo plavali in se s kolesi vozili na izlete. Nato smo se z ladjo odpeljali nazaj na reko,od tam pa z vlakom v ljubljano.To so bile moje doslej najlepše počitnice.Verjetno si ugotovil, da je v tem besedilu marsikaj narobe. Odpravi napake.81
9 Besedilo potuje od ust do ust1. del, str. 63–74, predvideno število ur: 6Operativni cilji:– branje besedila,– razumevanje prebranega besedila,– obvladanje strategije prejemanja besedila in učenja iz besedila,– strnjeno in podrobno pisno in ustno obnavljanje besedila,– govorno nastopanje,– presojanje obnov in utemeljevanje svojega mnenja,– poznavanje vrst obnov in njihovih značilnosti,– izražanje iste osebe/živali/predmeta … v zaporednih povedih z osebnim zaimkom.Ciljna tema: Obnova.Obnova je t. i. vezana besedilna vrsta – v njej namreč sporočevalec ne prikazuje dogodka/postopka/značilnosti živali, rastline ali predmeta ipd., temveč s svojimi besedami povzema vsebino prebranegaali poslušanega (tudi gledanega) besedila. Tuje besedilo lahko povzema na dva načina:– podrobno, tj. tako, da ohranja bistvene podatke in tudi nekaj nebistvenih/podrobnih, ali– strnjeno, tj. tako, da ohranja le bistvene podatke.Zato govorimo o dveh vrstah obnove: o podrobni in strnjeni.Sporočevalec mora besedilo, ki ga bo obnovil, najprej pozorno (ali celo večkrat) brati/poslušati/gledatiin ga dobro razumeti, tj. prepoznati bistvene podatke in njihovo časovno, vzročno-posledičnoipd. povezanost. Nato pa mora vse to predstaviti s svojimi besedami.Opozorilo: Učenci imajo z obnavljanjem besedila precej težav, in sicer zato,– ker v tujem besedilu ne ločijo bistvenih podatkov od nebistvenih (tj. ne ločijo »zrna od plev«) – zatos svojimi besedami prikazujejo večino podatkov ali pa tuje besedilo kar citirajo, tj. se ga naučijo napamet oz. ga prepišejo,– ker v tujem besedilu ne prepoznajo logične povezanosti podatkov – zato le naštevajo, o čem vsegovori tuje besedilo.Pogosto pa tujega besedila sploh ne obnavljajo, saj ne prikazujejo njegove vsebine, temveč– izrekajo svoje mnenje o njej (torej tvorijo oceno besedila),– pripovedujejo o svojih izkušnjah s tem ali podobnim tujim besedilom (torej tvorijo doživljajskispis),– tujemu besedilu dodajajo nove podatke (in tako tvorijo domišljijski spis).Zmožnost obnavljanja tujih besedil je ena od zelo pomembnih sestavin sporazumevalne zmožnosti. Všoli in vsakdanjem življenju se namreč precej pogovarjamo o tem, kaj smo prebrali/slišali/gledali, patudi znanje v veliki meri pridobivamo iz tujih besedil – teh si ne moremo zapomniti v celoti, zato iznjih izluščimo bistvene podatke in njihovo logično povezanost ter si naredimo zapiske oz. izpiske (npr.v obliki dispozicijskih točk, miselnega vzorca, preglednic ipd.), te pa nato drugim predstavimo tako,da iz njih tvorimo svoje besedilo o prvotnem tujem besedilu, torej tuje besedilo obnovimo.Učitelj se mora zavedati, da učence s tem, ko jih uči obnavljati tuje besedilo, hkrati uči tudi učiti seiz besedil. Učenje obnavljanja besedil je torej tudi uzaveščanje strategij sprejemanja besedil oz. uzaveščanjestrategij učenja iz besedil.Zato naj učitelj postopno in sistematično vodi učence pri prepoznavanju bistvenih podatkov v tujem82
esedilu in pri oblikovanju miselnega vzorca, dispozicijskih točk ipd. Pri tem mora vedeti, da imamoodrasli drugačno strategijo povzemanja podatkov, kot jo imajo otroci. Odrasli sprejemamo besedilabolj celostno/globalno (tj. iz središča miselnega vzorca proti njegovemu obrobju), otroci pa bolj podrobno/parcialno(tj. z obrobja miselnega vzorca proti njegovemu središču); učinkovitejša je celostnastrategija sprejemanja besedil oz. učenja iz besedil.Odrasli najprej povemo, o katerih vidikih teme je govoril sporočevalec (tj. naštejemo podteme oz.ključne besede, npr. »Pisec je predstavil ježevo zunanjost, prehrano, življenjski prostor, razmnoževanje,način življenja, plenilce …«), nato pa povemo, kaj vse je o dani podtemi povedal (tj. ob posamezniključni besedi naštevamo bistvene podatke, npr. »Jež ima glavo, telo, noge. Na glavi …«).Otroci pa najprej naštevajo, kaj vse je sporočevalec povedal (tj. naštevajo bistvene podatke, npr. »Ježima glavo, telo, noge. Na glavi … Hrani se …, Živi …«), in pogosto je to tudi vse – če ni učitelja, ki bijih nato usmerjal k povezovanju (sintezi) tematsko povezanih bistvenih podatkov v t. i. ključne besedeoz. podteme (npr. »Katero značilnost ježa pa nam pisec predstavlja, ko opisuje glavo, noge, trup …?«→ »Zunanjost.«) ali ki bi učence že takoj po branju/poslušanju besedila usmerjal k prepoznavanjuključnih besed oz. podtem (npr. »O čem govori 1./2./… odstavek?«) , nato pa k nadaljnjim korakom(»Kaj pa o tem pove?«).Skratka, učitelj naj učencu pomaga pri razvijanju zmožnosti učinkovitejšega, tj. celostnega sprejemanjabesedila; to pomeni, da naj učence spodbuja k naslednjim korakom:1. branje celega besedila, po branju pogovor o temi besedila (»O čem govori besedilo?«),2. branje po odstavkih ter sprotno pisno odgovarjanje na vprašanji »O čem govori odstavek?« in»Kaj o tem pove?«,3. tvorjenje besedila ob miselnem vzorcu, tj. obnavljanje prebranega besedila.Ko bodo učenci ponotranjili oz. uzavestili te korake, bodo lahko delali tudi drugače: prebrali bodobesedilo, izdelali miselni vzorec ali dispozicijske točke in nato obnovili besedilo (torej bodo lahkoizpustili 2. korak). To strategijo bodo lahko s pridom uporabljali tudi pri učenju iz zapisanih besedil(npr. iz učbenikov), sčasoma pa tudi pri učenju iz poslušanih besedil.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Ogledajo si sličice s prizori iz pravljice; nato preberejo vprašanje o poznavanju te pravljice in obkrožijoustrezni odgovor. Napišejo naslov pravljice (tj. Volk in sedem kozličkov).Sličice razvrstijo v časovno zaporedje (v okenca ob njih napišejo ustrezno številko).Nato v mislih obnovijo pravljico.Dva učenca se odločita, da bosta povedala pravljico. Eden od njiju odide iz razreda, drugi pa povepravljico; nato se prvi učenec vrne v razred in pove pravljico. Preostali učenci poslušajo oba sošolca.Nato presojajo njuna govorna nastopa – in sicer tako, da preberejo zapisane povedi z mnenji o njunihbesedilih in obkrožijo črko pred ustreznimi trditvami.Nato ustno odgovarjajo na vprašanja o tem, kaj sta delala sošolca, ko sta pripovedovala znano pravljico.Ogledajo si ilustracijo na koncu te naloge, preberejo besedili v oblačkih (lahko tudi kot igro vlog) ter sepogovarjajo o tem in o svojih izkušnjah s poslušanjem in govorjenjem pravljic.2. Pred branjem naslednjega besedila povežejo besede na levi strani z ustrezno razlago na desni strani..3. Na podlagi rešitev iz 2. naloge sklepajo o tem, kdo bo predstavljen v besedilu, ki ga bodo prebrali (npr.invalid/paraplegik, ki se ukvarja z maratonom). Napišejo svoj odgovor. Razmišljajo o tem, kaj bodo izbesedila verjetno izvedeli o tem človeku, in napišejo tri svoja pričakovanja (npr. zakaj je postal invalid,zakaj se je začel ukvarjati s športom, katere uspehe je že dosegel, s čim se še ukvarja ipd.).4. Tiho berejo besedilo.83
5. Pogovarjajo se o tem, kdo je predstavljen v besedilu in zakaj prav on.Na črto nad besedilom napišejo naslov – lahko izberejo enega od zapisanih.Preberejo svoje naslove, presojajo njihovo ustreznost in pojasnjujejo svoje rešitve.6. Berejo trditve o besedilu iz 4. naloge in obkrožijo črko pred pravilnimi.V napačnih trditvah popravijo napačen podatek in jih popravljene preberejo.7. V besedilu iz 4. naloge preštejejo odstavke in nato za vsakega napišejo odgovor na vprašanji o ključnibesedi (podtemi) in o bistvenih podatkih. (Odgovore lahko izberejo iz ponujenih – v oblačkih so napisaniodgovori na prvo vprašanje, v pravokotnikih pa na drugo.)8. Svoje odgovore na prvo vprašanje iz 7. naloge primerjajo s pričakovanji, ki so jih napisali v 3. nalogi.Povedo, katerih podtem v besedilu niso pričakovali in zakaj ne ter katerih njihovih pričakovanj v besediluni in zakaj jih po njihovem mnenju ni.9. V zvezek ali na list papirja napišejo obnovo besedila iz 4. naloge – pri tem si lahko pomagajo z rešitvamiiz 7. naloge, ne smejo pa ponovno brati besedila. Tako se zavedo, da si pri obnavljanju besedila lahkouspešno pomagajo z vprašanjema »O čem govori /odstavek/?« in »Kaj o tem pove?«.10. Presojajo svojo obnovo, in sicer tako, da najprej preberejo povedi z mnenjem o svoji obnovi, nato svojoobnovo primerjajo z besedilom iz 4. naloge in obkrožijo črko pred ustrezno povedjo.Pojasnijo svojo rešitev.11. Berejo obnovi (prva je strnjena, druga pa podrobna).12. Primerjajo obnovi iz 11. naloge. Povedo, kateri obnovi naj bi bila podobna njihova obnova. Svojo obnovoprimerjajo z Mojčino in presojajo njeno ustreznost.Po potrebi popravijo svojo obnovo.Opazujejo Simonovo obnovo in odgovorijo na zadnji dve vprašanji.13. Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo z manjkajočima podatkoma o pripravah na obnovo in o njenempoteku.Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog). Razložijo besedilo v zadnjemoblačku.14. Nepopolno poved dopolnijo s poimenovanjem obeh vrst obnove (pri tem si lahko pomagajo tako, da šeenkrat preberejo zadnje vprašanje v 12. nalogi).Vsako vrsto obnove povežejo z njenimi značilnostmi.15. Povedo, kako bi obnovili besedili različne vrste (tj. povest in smešnico), ter pojasnijo svoj odgovor.Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo, kako si razlagajodrugo, tj. odzivno besedilo.Nasvet: Po 15. nalogi naj učenci navodila za delo doma (16., 17., 18. nal.) preberejo v šoli. Učitelj najjim pojasni ev. nejasnosti.16.–18. Navedene naloge opravijo doma – po navodilih v teh nalogah:– najprej preberejo besedilo v 16. nalogi,– nato mu napišejo naslov,– potem berejo odstavek za odstavkom, po vsakem pa napišejo odgovor na napisani vprašanji v pregledniciv 17. nalogi,– na koncu napišejo na list papirja ali v zvezek strnjeno obnovo prebranega besedila (gl. 18. nalogo).19. Nato obesijo svojo obnovo na učiteljev plakat.Berejo obnove, jih primerjajo in vrednotijo – povedo, katere podatke bi lahko izpustili, in utemeljijosvoje mnenje.20. Izberejo knjigo ali film, ki jo/ga bodo ustno obnovili. Doma napišejo obnovo in se pripravijo na govorninastop – pri tem naj upoštevajo napisana navodila.Ustno obnovijo izbrano knjigo/vsebino; poslušajo govorne nastope in jih vrednotijo.Nasvet: Pred domačim delom naj učitelj spodbudi učence k branju navodil za uspešno govorno nastopanje(v 20. nalogi so zapisana v alinejah) in naj se z njimi o tem tudi pogovarja.84
21. Razlagajo pomen povedi s prenesenim pomenom.22. Ob danih besedah izrekajo besede z nasprotnim pomenom.23. K opisno stopnjevanim pridevnikom pripišejo ustrezne oblike stopnjevanja z obrazili.24. Berejo odlomek. V njem prepoznavajo besedo, ki se ponavlja; presojajo njeno ustreznost in pojasnijosvoje mnenje.Nato prepišejo odlomek tako, da ponovljeno besedo zamenjajo z ustreznim osebnim zaimkom oz. joizpustijo.Primerjajo oba odlomka, ju presojajo in utemeljijo svoje mnenje.Nato preberejo še naslednja odlomka in ju prepišejo tako, da ponovljeno besedo zamenjajo z ustreznimosebnim zaimkom.25. Glasno berejo povedi in po posluhu vstavljajo vejice.26. Nepopolne povedi dopolnijo s pravilno zapisano besedo; to izberejo iz ponujenih možnosti v oklepaju.27. Besedam napišejo manjkajočo črko.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o obnavljanju besedil? (Dopolni.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenjeVirhttp://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/ilustratorji.htm85
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEOBNAVLJANJEBESEDILTreba je– razumeti ______________, ki ga obnavljamo,– v njem prepoznati______________ podatke (pomagamo si z vprašanjema:______________? in ______________?),– paziti na to, da______________ podatke tako, kot so v izhodiščnembesedilu.Vrsti obnove:– ______________(= obnovimo samo bistvene podatke),– ______________(= obnovimo bistvene podatke in nekaj podrobnih).86
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEOBNAVLJANJEBESEDILTreba je– razumeti besedilo, ki ga obnavljamo,– v njem prepoznati bistvene podatke (pomagamo si zvprašanjema: O čem govori odstavek? in Kaj nam o tempove?),– paziti na to, da razvrstimo podatke tako, kot so v izhodiščnembesedilu.Vrsti obnove:– podrobna (= obnovimo samo bistvene podatke),– skrčena (= obnovimo bistvene podatke in nekaj podrobnih).87
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi naslednje besedilo.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESlovenska ilustratorka Jelka Reichman (z dekliškim priimkom Šubert) se je rodila 23. avgusta1939 v Ljubljani. Njena oče in mama sta bila učitelja, vendar sta med drugo svetovno vojno (tj.1941–1945) ostala brez službe, zato je zgodnja otroška leta preživljala v predmestju Ljubljane,na Prulah. Družina je tu živela ob pomoči dedka, ki je bil obrtnik, in babice, ki je obdelovalamajhen vrt.Po drugi svetovni vojni so starši dobili službo na Koroški Beli, zato je obiskovala osnovnošolo najprej tam, nato pa v Ljubljani; tu je obiskovala tudi gimnazijo. Med šolskimi predmetini marala športne vzgoje, bala se je profesorice za matematiko, najraje pa je imela slovenščino.Po maturi se je vpisala na likovno akademijo v Ljubljani. Med študijem se je preživljala sama,največ s poučevanjem.Po diplomi se je zaposlila kot učiteljica likovne vzgoje na osnovni šoli, toda kmalu se je odločilaza poklic svobodnega umetnika.Jelka Reichman je ilustrirala okoli 200 knjig. Prvo knjigo je poslikala že leta 1964, in sicerPravljico o šivilji in škarjicah, ki jo je konec 19. stoletja napisal <strong>slovenski</strong> pesnik DragotinKette. Sledile so knjige Miškolin, Nana, mala opica, Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri,Zmaj Direndaj, Arne na potepu in druge. Med njenimi ilustracijami so zagotovo najbolj znanetiste v knjigi Maček Muri (napisal jo je pesnik Kajetan Kovič); prvič je izšla leta 1974 in biladoslej natisnjena v več kot sto tisoč izvodih.Ilustrirala je mnogo učbenikov, objavljala v revijah za otroke (npr. Ciciban, Cicido) in sodelovalas televizijo. Imela je več kot 20 samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na mnogihmednarodnih razstavah. Za UNICEF je izdelala 7 voščilnic, oblikovala in ilustrirala pa je tudipriložnostne znamke za slovensko pošto – ena od njenih znamk je bila leta 2003 imenovanaza znamko leta v Združenih državah Amerike. Poleg tega je pripravila celostno podobo zaHermanov muzej v Celju, tj. edini pravi otroški muzej pri nas.Za svoje delo je prejela veliko nagrad, najpomembnejša med njimi je Smrekarjeva nagrada zaživljenjsko delo.Slikarka živi in dela v Ljubljani. Njeno stanovanje je mala galerija in starinarnica obenem. Vnjem ustvarja ilustracije (zdaj pripravlja osnutke ilustracij, ki bodo krasile pročelje otroškebolnišnice v Ljubljani) ter zbira stare punčke in medvedke – če na bolšjem trgu odkrije zanimivegamedvedka, ga kupi, četudi je ves zdelan od starosti; nato ga obnovi, mu prišije novuhelj ali izgubljeno oko. Punčke in medvedki, ki jih hrani doma, »zaživijo« tudi v njenihilustracijah.Odgovori.O kom govori besedilo? ______________________________________________88
2. Izpolni preglednico.ŠT. ODSTAVKA O ČEM GOVORI? KAJ O TEM POVE?DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE3. Ob pomoči 2. naloge napiši na list papirja strnjeno obnovo besedila iz 1. naloge.4. Obkroži.Moja obnova v 3. nalogi je strnjena,a) ker sem navajal/-a podrobne podatke.b) ker sem navajal/-a le bistvene podatke.5. S pisanimi črkami prepiši besede in utemelji zapis.KAJETAN KOVIČ _________________________________________________________________________________________________________________________________________MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB ________________________________________________________________________________________________________________________________NANA, MALA OPICA ______________________________________________________________________________________________________________________________________CICIDO __________________________________________________________________________________________________________________________________________________89
6. Izogni se ponavljanju iste besede v zaporednih povedih. Povedi ponovno napiši.Jelka Reichman zbira stare medvedke. Medvedke kupuje nabolšjem trgu. Če so ji medvedki všeč, medvedke kupi. Medvedkenato popravi, tako da medvedkom prišije uhelj ali oko.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________7. Prepiši pravilno napisano besedo.zgodni/zgodnji ________________________________________sredni/srednji ________________________________________najlubši/najljubši ________________________________________ljubljanski/lubljanski/lublanski/ljublanski ________________________________________prilatel/prijatelj ________________________________________živlenjski/živlenski/življenski/življenjski ________________________________________brez/bres ________________________________________pretstavljati/predstavljati ________________________________________učitelica/učiteljica ________________________________________medvetki/medvedki ________________________________________uhel/uhelj ________________________________________90
10 Med poukom, pred poukom, po pouku1. del, str. 75–81, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– logično razmišljanje (tj. prepoznavanje istočasnih dejanj/stanj ter neistočasnih dejanj/stanj in njihovegazapovrstja),– pretvarjanje povedi z naštetima dejanjema/stanjema v povedi s časovnim odvisnikom,– izrekanje istočasnosti s prislovom hkrati in z veznikom medtem ko,– prepoznavanje vloge večbesednega veznika medtem ko,– izrekanje neistočasnosti s prislovom potem ter z veznikom ko,– pravilna raba vejice pred glavnim stavkom.Ciljna tema: Časovno razmerje med dejanjema/stanjema.Ljudje po navadi ne govorimo/pišemo samo o enem dejanju/stanju (npr. Dekleta so pripravile masoza palačinke.), temveč prikazujemo več dejanj/stanj – to delamo tako, da dejanja/stanja samo naštevamo(npr. Deklice so pripravile maso za palačinke, v ponev so vlile nekaj kaplic olja.), ali tako, daizražamo tudi njihovo časovno dimenzijo oz. časovno razmerje med njimi (npr. Deklice so pripravilemaso za palačinke, potem so v ponev vlile nekaj kapljic olja.).Časovno razmerje med dejanji je dveh vrst, tj. istočasno (npr. Deklice so pekle palačinke in vnetoprepevale.) ali neistočasno (Deklice so pripravile maso za palačinke, potem so v ponev vlile nekajkaplic olja.). Istočasnost dveh ali več dejanj izražamo s prislovom hkrati ali z veznikom ko oz. medtemko (npr. Deklice so pekle palačinke, hkrati so vneto prepevale; Ko/Medtem ko so deklice peklepalačinke, so vneto prepevale.). Neistočasnost dejanj pa lahko izrazimo na več načinov – odvisnood tega, katero dejanje želimo časovno opredeliti: če želimo izpostaviti prvo oz. začetno dejanje,uporabimo veznik ko/potem ko (npr. Ko/Potem ko so deklice pripravile maso za palačinke, so v ponevvlile nekaj kaplic olja.); če pa želimo izpostaviti naslednje dejanje, uporabimo prislov potem/natoali veznik preden (npr. Deklice so pripravile maso za palačinke, potem/nato/preden so v ponev vlilenekaj kaplic olja.). Neistočasni dejanji po navadi predstavimo tako, da pred prvo dejanje postavimoveznik ko/potem ko, ali tako, da pred naslednje dejanje postavimo prislov potem/nato; veznik predense rabi bolj poredko.Opozorilo: Učenci pogosto mislijo samo na to, kaj vse se je zgodilo, ne pa tudi na to, ali so dejanjapotekala hkrati ali ne, katero od neistočasnih dejanj je bilo prvo in katero mu je sledilo ipd. Zatodejanja pogosto samo naštevajo (po navadi z veznikom in ali pa), torej ne izražajo časovnega razmerjamed njimi.Ker pa je za tvorjenje razumljivih besedil in za razumevanje tujih besedil zelo pomembno, da znamopostaviti dejanja v pravilno časovno zaporedje in tega pravilno izraziti oz. da ga prepoznamo izbesedila (npr. iz besed hkrati/ko/medtem ko/potem ko/potem/…), mora učitelj učence spodbujati– k opazovanju dejanj iz njihovega življenja in k razmišljanju o tem, ali potekajo hkrati ali ne,– k izrekanju sočasnih dejanj,– k opazovanju zaporedja neistočasnih dejanj iz njihovega življenja,– k razvrščanju svojih neistočasnih dejanj,– k izrekanju zaporedja neistočasnih dejanj,– k prepoznavanju povedi z napačno izraženim časovnim razmerjem med dejanji,– k prepoznavanju povedi z napačno razvrščenimi dejanji,– k odpravljanju napak v tovrstnih povedih,– k določanju vrste časovnega razmerja med predstavljenimi dejanji ipd.91
Učitelj naj se zaveda, da je pravilno razvrščanje dejanj osnova za razumevanje in izrekanje drugihlogičnih razmerij med dejanji (npr. vzročno-posledičnega, pojasnjevalno-sklepalnega), in naj v učencihrazvija zmožnost razumevanja časovne povezanosti dejanj.Učenci so nekaj povedi s časovnim razmerjem brali in tvorili v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., <strong>Gradim</strong><strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 4 , 14. in 15. enota).Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Razmišljajo o pomenu besednih zvez med poukom, pred poukom, po pouku ter jih povežejo z ustreznorazlago v desnem stolpcu.2. Povedo, kaj delajo med poukom.3. Razmišljajo, kaj delajo istočasno, in dokončajo nepopolne povedi.4. Berejo napisane povedi. Nato razmišljajo o vrsti časovnega razmerja med dejanjema v teh povedih.Primerjajo, kako sta istočasni dejanji predstavljeni v teh povedih in kako v povedih iz 3. naloge. Povedo,ali sta predstavljeni enako ali ne; nato pojasnijo svoj odgovor – pri tem si lahko pomagajo tako, da povežejodel povedi na levi strani z njenim ustreznim delom na desni.Vrednotijo ustreznost obeh načinov predstavitve istočasnosti (tj. z veznikom in oz. medtem ko) ter pojasnijosvoje mnenje.5. Preberejo sopomenski povedi z istočasnima dejanjema in odgovarjajo na vprašanja – ta jih usmerjajo vopazovanje števila dejanj v obeh povedih, vrste časovnega razmerja med dejanjema, besed, s katerimije izražena istočasnost, ter ločil v obeh povedih. Zadnje vprašanje jih spodbuja k razmišljanju, zakaj vprvi povedi ni vejice (v drugi pa je).6. Povedi iz 3. naloge prepišejo tako, da istočasnost izrazijo z medtem ko. Pri tem še posebej pazijo na rabovejice (za prvim dejanjem.).Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem pri pisanju vejice (npr. tako, da jih poziva h glasnemu branju povediali k temu, da naj mu preberejo prvo dejanje, nato še drugo in da naj med njiju postavijo vejico);preveri naj vse rešitve – pri tem naj bo pozoren še zlasti na to, da znotraj večbesednega veznikamedtem ko NI vejice.Še to: Učenci imajo precej več težav z rabo vejice pred glavnim stavkom (npr. Ko se vozim z vlakom,opazujem sopotnike.) kot pa za njim (npr. Sopotnike opazujem, ko se vozim z vlakom.).7. Nepopolne povedi dopolnijo s sočasnim dejanjem v glavnem stavku.8. Razmišljajo o tem, kaj bodo delali po pouku, pišejo in govorijo o tem. Načrtovana dejanja ustreznorazvrstijo.Nato še povedo, kaj bodo delali po prihodu domov, pred pisanjem domače naloge, po opravljeni domačinalogi in pred gledanjem televizije – tako prepoznavajo pomen veznikov potem ko in preden ter izrekajoustrezno naslednje oz. predhodno dejanje.9. Berejo poved z neistočasnima dejanjema in odgovarjajo na vprašanji o številu dejanj in o vrsti časovnegarazmerja med njima. Prepišejo prvo dejanje, nato pa še drugo.10. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako bi se še dalo predstaviti neistočasni dejanji iz 9. naloge;obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo in pojasnijo svojo rešitev.Opazujejo izbrano poved – v njej obkrožijo prvi stavek, nato še drugega in napišejo, katero dejanje jepredstavljeno v drugem stavku (tj. naslednje oz. neprvo). Napišejo, s katero besedo se začenja drugistavek (tj. potem), ter povedo, kaj izraža (tj. naslednje dejanje).Ogledajo si ilustraciji, ju opišejo in povedo, kaj je nenavadnega.92
11. Berejo dvojice dejanj in obkrožijo tiste iz neistočasnih dejanj.Iz dvojic z neistočasnima dejanjema najprej prepišejo prvo dejanje, nato pa še naslednje.Neistočasni dejanji predstavijo v povedi, in sicer tako, da uporabijo besedo potem (na začetku drugegadejanja oz. stavka); pri tem pazijo tudi na rabo vejice pred to besedo.12. Berejo povedi z neistočasnima dejanjema; prepoznavajo napake in jih odpravijo (tj. na črto napišejopravilno poved).Nasvet: Učitelj naj po potrebi individualno pomaga učencem s težavami (njegovo nalogo lahko prevzamejospretnejši učenci). Na koncu naj frontalno preveri rešitve.13. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako bi se še dalo predstaviti dani neistočasni dejanji; obkrožijočrko pred pravilno rešitvijo in pojasnijo svojo rešitev.Opazujejo izbrano poved – v njej obkrožijo vsak stavek posebej; nato napišejo, katero ločilo stoji medstavkoma. Napišejo, katero dejanje je predstavljeno v prvem stavku (tj. prvo) in s katero besedo se začenjaprvi stavek (tj. ko); ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu te besede in obkrožijo pravilnorešitev.Nasvet: Učitelj naj učence opozarja na rabo vejice med stavkoma oz. med dejanjema. Učenci imajoprecej več težav z rabo vejice pred glavnim stavkom (npr. Ko bom oblekel pižamo, bom šel spat.) kot paza njim (npr. Spat bom šel, ko bom oblekel pižamo.).14. Povedi iz 11. in 12. naloge prepišejo tako, da jih začnejo z besedo ko; pri tem pazijo na rabo vejice zaprvim dejanjem oz. stavkom.Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem (zlasti pri vstavljanju vejice); vse rešitve naj preveri frontalno.15. Berejo povedi z neistočasnima dejanjema; prepoznavajo napake in jih odpravijo (tj. na črto napišejopravilno poved).Nasvet: Učitelj naj po potrebi individualno pomaga učencem s težavami (njegovo nalogo lahko prevzamejospretnejši učenci). Na koncu naj frontalno preveri rešitve.16. Dopolnijo nepopolne povedi, in sicer prve tri z naslednjim oz. neprvim dejanjem, zadnje tri pa s prvimdejanjem.17. Berejo povedi in razmišljajo, v katerih bi ko lahko zamenjali z medtem ko (tj. prepoznavajo povedi zistočasnima dejanjema); obkrožijo črko pred ustreznima povedma. Nato pojasnijo svojo rešitev.18. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z ustreznimi podatki – te izberejo iz ponujenih možnosti.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o tem, kako potekajo dejanja, o katerih govorimo? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje93
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEDejanja, o katerih govorimoin pišemo, lahko potekajohkrati/____________zaporedno/___________Istočasnost izražamo zbesedami __ ali ____ ko.Neistočasnost izražamo zbesedami ___, ____, _____.94
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEDejanja, o katerih govorimoin pišemo, lahko potekajohkrati/istočasnozaporedno/neistočasnoIstočasnost izražamo zbesedami in ali medtem ko.Neistočasnost izražanjaz besedami potem, ko,potem ko.95
Predlogi nalog za preverjanje1. Preberi povedi.a) Sedim v razredu in poslušam učiteljico.b) Napisal boš pismo, potem ga še enkrat preberi.c) Strmel je skozi okno in užival v pogledu na zasneženo pokrajino.č) Ponesrečenko so našli policisti, potem so jo odpeljali v bolnišnico.d) Skakalec je doskočil, potem se je ozrl na semafor z rezultati.e) Berem današnji časopis in premišljujem o strahotah vojne.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEV katerih povedih potekata dejanji istočasno? ________________V katerih povedih pa ne potekata istočasno? ________________Povedi, v katerih dejanji potekata istočasno, prepiši, vendar jih začni z medtem ko._______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________Povedi, v katerih dejanji ne potekata istočasno, prepiši, vendar jih začni s ko._______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________2. Ali so naslednje povedi pravilne? Če niso, jih popravi.Avto ga je podrl, potem je prečkal cesto._____________________________________________________________________________Vsi so mu navdušeno ploskali, potem je brez napake recitiral pesem._____________________________________________________________________________Sestra je začela kuhati, potem je prišla domov._____________________________________________________________________________Odšel sem odpret vrata, potem je pozvonilo._____________________________________________________________________________Pravilne povedi prepiši, vendar jih začni s ko.____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________96
3. Dopolni naslednje povedi.Ko boš prebrala knjige za bralno značko, _____________________DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEMedtem ko smo čakali na gondolo, ________________________________________________Ko _____________________________________________________ , boš dobil odlično oceno.___________________________________________________ , ko se boš naučila peči piškote.Telefon je zazvonil, medtem ko ___________________________________________________Ko bom končal osnovno šolo, ____________________________________________________4. Dopolni naslednje povedi.Ko je stric izvedel za nesrečo _____________________________________________________Potem ko se je predavanje končalo ________________________________________________Ko so zbrali dovolj denarja ______________________________________________________Medtem ko ti pišem ____________________________________________________________Ko boste prišli domov __________________________________________________________Preveri, ali si v povedih napisal vejico.5. Vstavi in, ko, potem ali medtem ko._______ so ploskali glasbenikom na odru, so stali.Vlak je odpeljal takoj, _______ sem vstopila vanj.Nekateri berejo besedilo _______ si sproti podčrtujejo bistvene podatke._______ je nova učiteljica stopila v učilnico, je zavladala smrtna tišina.Umil sem si zobe, ______ pa namestil zobni aparat._______ se je stemnilo, smo prižgali petrolejko._______ divji petelin poje, ničesar ne vidi in ne sliši.6. Vstavi vejice, kjer je treba.Ko so planinci prišli na vrh Pece se jim je odprl lep pogled na Koroško.Mama bo zlikala perilo potem nam bo brala knjigo.Potem ko si je odrezal kos rženega kruha si je natočil kozarec mleka.Poslušal je kaseto s ptičjim oglašanjem medtem ko je ležal v postelji.Ko sta se utrudila sta počivala.Divji petelin neha peti potem ko vzide sonce.Sedeli so na štoru in malicali.Medtem ko je v zahodni Sloveniji snežilo je na vzhodu deževalo.97
11 Ker ponoči ne spim, spadam med sove1. del, str. 82–89, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– logično razmišljanje (tj. ločevanje vzroka od posledice ter vzroka od namena),– tvorjenje povedi z vzročno-posledično povezanima dejanjema,– tvorjenje povedi z namerno-posledično povezanima dejanjema,– pravilna raba vzročnega in posledičnega veznika, vzročne in namerne vprašalnice ter vzročnega innamernega veznika,– pretvarjanje povedi z izraženo posledico v povedi z izraženim vzrokom,– pravilna raba vejice med stavki.Ciljna tema: Vzročno-posledično in namerno-posledično razmerje med dejanjema/stanjema.Dejanja/stanja, o katerih govorimo ali pišemo, med seboj pogosto niso povezana samo časovno, temvečob tem še kako drugače (prim. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, potem → zato se je peš napotilv dolino.). Eno od zelo pogostih logičnih razmerij med dejanjema ipd. je t. i. vzročno-posledičnorazmerje – o njem govorimo takrat, kadar prvo dejanje povzroči nastanek drugega in je torej drugodejanje posledica prvega (prim. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, zato se je peš napotil v dolino.– Simon se je peš napotil v dolino, ker je zamudil zadnjo vlečnico.).Vzročno-posledično povezani dejanji lahko predstavimo na več načinov, npr.– tako, da ju postavimo v pravilno časovno zaporedje (torej najprej navedemo vzročno dejanje, natopa posledično) ter izrazimo vzrok z besedo ker (npr. Ker je Simon zamudil zadnjo vlečnico, se jepeš napotil v dolino) ali posledico z besedo zato (npr. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, zato se jepeš napotil v dolino.), ali– tako, da najprej navedemo drugo oz. posledično dejanje, za njim pa prvo oz. vzročno dejanje – vtakem primeru lahko izrazimo samo vzrok, in sicer z besedo ker (npr. Simon se je peš napotil vdolino, ker je zamudil zadnjo vlečnico.).Prvi način (tj. vzrok→posledica) je sintetični, drugi (posledica→vzrok) pa je analitični – z njimrazlagamo nastanek dejanja/stanja/pojava.Po navadi sprašujemo po vzroku (npr. Zakaj se je Simon peš napotil v dolino?), medtem ko po posledicivprašujemo zelo redko (npr. Kaj je bila posledica tega, da je Simon zamudil zadnjo vlečnico?,Na kaj je vplivalo to, da je Simon zamudil zadnjo vlečnico?).Opozorilo: Učenci spoznavajo vzročno-posledično razmerje med dejanji najprej z lastnimi izkušnjami(npr. zebe jih, zato se oblečejo; zaspani so, zato gredo spat; žejni so, zato popijejo čaj; padejos kolesa, zato so poškodovani ipd.), vendar ga kljub temu pogosto ne prepoznajo. Zato jih moramousmerjati k razmišljanju o tem, katero dejanje je bilo prvo in katero drugo. Vzročno-posledično razmerjenamreč izhaja iz časovnega razmerja; učenci ga prepoznajo tako, da dejanji najprej razvrstijov pravilno časovno zaporedje, nato pa razmišljajo, ali je med zaporednima dejanjema morda tudivzročno-posledično razmerje, tj. ali je prvo dejanje morda vzrok drugega dejanja oz. ali je drugodejanje morda posledica prvega (npr. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, potem se je peš napotil vdolino. → Ker je Simon zamudil zadnjo vlečnico, se je peš napotil v dolino. proti Skakalec je počakalna znak svojega trenerja, potem se je spustil po skakalnici → *Ker je skakalec počakal na znak svojegatrenerja, se je spustil po skakalnici. Če ločijo vzrok od posledice, znajo razložiti svoja dejanja indejanja drugih, naravne in druge pojave ipd.98
Med dejanji/stanji je pogosto tudi namerno-posledično razmerje, in sicer tedaj, ko želja po čem oz.namen povzroči nastanek nekega dejanja – torej je to dejanje posledica želje/namena (npr. Trgovcibi radi pridobili več kupcev, zato so znižali cene. in Trgovci so znižali cene, da bi pridobili več kupcev.).Namerno-posledično povezani dejanji lahko predstavimo tako,– da najprej navedemo željo/namen, nato pa posledično dejanje ter izrazimo posledico z besedo zato(npr. Trgovci bi radi pridobili več kupcev, zato so znižali cene.) ali– tako, da najprej navedemo posledično dejanje, za njim pa željo/namen ter izrazimo namen z besedamada bi (npr. Trgovci so znižali cene, da bi pridobili več kupcev.).Po navadi sprašujemo po namenu (npr. Čemu/S katerim namenom so trgovci znižali cene?); redkosprašujemo po posledici (npr. Kaj je bila posledica želje trgovcev po večjem številu?, Na kaj je vplivalaželja trgovcev po večjem številu kupcev?).Učenci imajo pogosto težave z ločevanjem vzroka in namena – po obeh sprašujejo z vprašalnico zakajin oba izražajo z besedo ker (za namen dodajo še kaj zraven, npr. ker bi radi/ker si želijo). Učitelji najspodbujajo učence k primerjanju povedi z vzrokom in namenom (npr. Voznik je ustavil avto, ker se jena cesto usulo kamenje. – Voznik je ustavil avto, da bi preprečil nesrečo.) ter k razmišljanju o razlikahmed vzrokom in namenom. Opozarjajo naj jih tudi na rabo vprašalnice čemu/s katerim namenom.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Za motivacijo naj preberejo naslov te enote in se pogovorijo o njem.Postopoma berejo nepopolne povedi in njihova dopolnila, napisana v oblačkih; za vsako poved izberejoustrezno nadaljevanje in ga prepišejo (tako dopolnijo nepopolne povedi s posledico stanja/dejanja, napisanegav prvem stavku).2. Pisno odgovarjajo na vprašanja o vzroku za uvrstitev živali v dano živalsko vrsto (v 1. nalogi).3. Razdelijo se v dvojice. V dvojicah postopoma berejo nepopolne povedi in njihova dopolnila, napisanav oblačkih; za vsako poved izberejo ustrezno nadaljevanje in ga prepišejo. Nato sprašujejo po napisanihvzrokih (v odgovorih) in zapišejo vprašanja.Nasvet: Ko učenci rešijo oba dela naloge, naj učitelj frontalno preveri rešitve.4. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z besedo zato ali ker.5. Preberejo povedi in razmišljajo, ali sta besedi ker in zato pravilno uporabljeni. Kjer je treba, odpravijonapako, in sicer tako, da prečrtajo ker oz. zato in napišejo ustrezno besedo (tj. ker oz. zato).Nasvet: Učitelj naj pred reševanjem naloge spomni učence na videoposnetek iz 8. enote, tj. na dogodek,ki se je zgodil Simonu in Matjažu. Med reševanjem naloge pa naj pomaga učencem, ki imajo težave; nakoncu naj frontalno pregledajo rešitve in se o njih pogovori z učenci.6. Preberejo poved in jo podrobneje opazujejo. Nato napišejo, katero ločilo je med stavkoma. Obkrožijoprvi stavek in nato še drugega ter prepišejo prvo besedo iz drugega stavka (tj. zato). Potem ob ponujenihmožnostih razmišljajo, kaj je predstavljeno v drugem stavku (tj. posledica).7. Preberejo poved in jo podrobneje opazujejo. Obkrožijo vsak stavek posebej in napišejo, katero ločilo jemed njima. Iz drugega stavka prepišejo prvo besedo (tj. ker). Nato ob ponujenih možnostih razmišljajoo tem, kaj je predstavljeno v drugem stavku (tj. vzrok), ter napišejo svoj odgovor.8. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznima podatkoma – ta izberejo iz ponujenih možnosti.Nato si ogledajo ilustracijo in preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog); pripovedujejo o svojihpodobnih izkušnjah, ustvarijo podobno besedilo oz. sporazumevalne okoliščine in jih odigrajo.99
9. Berejo povedi in ob vsaki razmišljajo o tem, ali je v obkroženem stavku izražen vzrok ali posledica.Svoje mnenje napišejo na črto. Nato iz obkroženega stavka prepišejo besedo, s katero je to izraženo.10. Preberejo zveze povedi in vsako od njih združijo v eno poved tako, da uporabijo besedo zato (tj. izrazijoposledico). Pri tem pazijo na pravilno rabo vejice.Nasvet: Učitelj naj učence opozori na rabo vejice pred zato oz. med vzrokom in posledico.11. Zveze povedi iz 10. naloge združijo v eno poved tako, da uporabijo besedo ker (tj. izrazijo vzrok). Pritem pazijo na pravilno rabo vejice.Nasvet: Tu sta možni dve rešitvi, prim. Ker je Ano zeblo, je oblekla jopico. – Ana je oblekla jopico, kerjo je zeblo. Učitelj naj opozori učence na rabo vejice med stavkoma oz. med vzrokom in posledico.12. Ogledajo si ilustraciji ter preberejo vprašanji in odgovore v oblačkih.Razmišljajo, kateri od napisanih odgovorov se navezujejo na prvo vprašanje; izbrane odgovore pobarvajoz rdečo barvo. Odgovore na drugo vprašanje pa pobarvajo z zeleno barvo.Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve.13. Vprašalnico za vzrok povežejo z ustreznim veznikom (tj. zakaj – ker); nato enako naredijo še z vprašalnicoza namen (tj. čemu – da bi).14. Preberejo nepopolno vprašanje in odgovor nanj; na podlagi odgovora izberejo ustrezno vprašalnico (tj.zakaj oz. čemu) ter z njo dopolnijo vprašanje.15. Preberejo poved in se vprašajo po njenem podčrtanem delu; vprašanje napišejo na črto pod povedjo.16. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznima podatkoma – ta izberejo iz ponujenih možnosti.Ogledajo si ilustracijo, preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog) in se pogovorijo o njih.17. Berejo vprašanja in odgovore v oblačkih ter jih povežejo.18. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznima podatkoma – ta izberejo iz ponujenih možnosti.19. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z besedo ker ali da bi.Nato ustno pojasnjujejo svoje rešitve.20. Dopolnijo preglednico – najprej napišejo vprašalnico in veznik za vzrok, nato pa še oboje za namen.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožninarediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli te podatke(tj. v 16. in 18.). Rešitve naj preveri frontalno.21. Razvrstijo se v skupine in se tako pogovarjajo o vzroku in namenu svojih dejanj ipd.Nato javno poročajo o svojih ugotovitvah.Ogledajo si še ilustracijo, preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog) in se o njih pogovorijo.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o prepoznavanju oz. ločevanju vzroka, posledice in namena? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje100
.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVZROKIzražamo ga z besedo_______.Po vzroku vprašujemoz vprašalnico _______.POSLEDICAIzražamo jo z besedo_______.NAMENIzražamo ga z besedama______.Po namenu vprašujemoz vprašalnico _______.101
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVZROKIzražamo ga z besedo ker.Po vzroku vprašujemoz vprašalnico zakaj.POSLEDICAIzražamo jo z besedo zato.NAMENIzražamo ga z besedamada bi.Po namenu vprašujemoz vprašalnico čemu.102
Predlog nalog za preverjanje1. Vpiši besedo zato ali ker.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPrinesel mi je vazo, __________ sem mu tako naročila.Zunaj je zelo mrzlo, __________ se dobro obleci.__________ je dobro opravil, je bil pohvaljen.Bliža se moj rojstni dan, __________ sem že napisal vabilo za prijatelje.Operni pevec ni mogel priti na predstavo, __________ je zbolel.Voznik opla ni upošteval prometnih predpisov, __________ je povzročil nesrečo.Povedi, v katere si vstavil ker, ponovno napiši, vendar jih spremeni tako, da boš uporabil zato._______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________Povedi, v katere si vstavil zato, ponovno napiši, vendar jih spremeni tako, da boš uporabil ker._______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________2. Ali so naslednje povedi pravilne? Če niso, jih popravi.Zob me boli, ker bom šel k zobozdravniku._____________________________________________________________________________Vroče je, zato odprite okno._____________________________________________________________________________Zelo prijazen človek je, ker ga imajo vsi radi._____________________________________________________________________________Zato ni poznal pravil igre, je napravil veliko napak._____________________________________________________________________________Nisem mogla priti k tebi, ker sem zbolela._____________________________________________________________________________103
3. Dopolni.Starši se jezijo, ker _______________________________________DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE_____.Bolelo te bo grlo, ker _______________________________________________.Malček je zajokal, ker ______________________________________________.Uspeli smo, ker ___________________________________________________.4. Prepiši povedi iz 3. naloge, vendar jih začni s ker._________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________Preveri, ali si napisal vejico.5. Preberi naslednje povedi. Vprašaj se po podčrtanih delih povedi.Ni znal odgovoriti, ker so ga spraševali v tujem <strong>jezik</strong>u._____________________________________________________________________________Babica je storila vse, da bi nam ustregla._____________________________________________________________________________Ker je bil promet gost, smo vozili počasi. ____________________________________________Tekli bomo, da bomo ujeli vlak ob enajstih._____________________________________________________________________________6. Vpiši vprašalnico zakaj ali čemu.__________ je mama spekla veliko okusno potico? Da bi nas razveselila.__________ bo šla k zobozdravniku? Ker jo boli zob.__________ bo treba pomesti stanovanje? Ker je polno smeti.__________ moramo pohiteti? Da ne bomo zamudili pouka.__________ sta odšla? Da me ne bi motila pri delu.104
7. Vstavi ker, da bi ali zato.Tega tudi jaz ne razumem, __________ ti ne morem pomagati.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVarnostnik se mu je približal, __________ mu nekaj prišepnil.Vrnil sem se domov, __________ sem sam tako želel.Boji se vožnje z letalom, __________ bo ostal doma.Zeblo jo je, __________ je bila slabo oblečena.Letos je veliko treniral, __________ je dobro pripravljen.Zeblo ga je, __________ je stekel po bundo.Napel sem vse sile, ______ jih dohitel.8. Vstavi vejice, kjer je treba.Vzemi pastilo da te ne bo bolelo grlo.Ker je zunaj še mraz bo treba gredo pokriti z zaščitno folijo.Pes je ugriznil otroka ker ga je ta dražil.Ne hodite na obisk da se dojenček ne bo od vas nalezel viroze.Bile so prenizke temperature zato so morali ustaviti vsa gradbena dela.Ker vsakemu nameni prijazno besedo se ljudje radi ustavijo pri njem.Njen sin je odšel v Nemčijo da bi se izpopolnil v nemščini.Pozimi poštar ne more nositi rokavic ker bi ga ovirale pri delu zato ga večkrat zelo zebe.105
12 Simon, že spet imaš odtrgan <strong>jezik</strong>!1. del, str. 90–95, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– razumevanje in raba večpomenskih besed,– opazovanje in opisovanje pomenske strani besede,– razumevanje in raba izrazov večpomenka in enopomenka.Ciljna tema: Večpomenke in enopomenke.Besede so znamenja, s katerimi kaj poimenujemo (npr. bitje, stvar, lastnost, število, dejanje, časovnorazmerje, sebe ali naslovnika, svoje mnenje ali doživljanje …). Zato vsaka beseda nekaj pomeni– torej ima pomen.Z isto besedo pogosto poimenujemo razne stvari, ki imajo podobno obliko (npr. gibljiv mišičnatorgan v ustni votlini in njemu podoben zgornji del čevlja → <strong>jezik</strong>), so funkcijsko povezane (npr. gibljivmišičnat organ v ustni votlini in sredstvo za govorno dejanje, ki ga opravljamo s tem organom →<strong>jezik</strong>) ipd. Take besede imajo zato več pomenov, so torej večpomenske (npr. <strong>jezik</strong> = 1. gibljiv mišičnatorgan v ustni votlini, 2. sredstvo za sporazumevanje, 3. zgornji del čevlja ... ).V slovenščini ima večina besed več pomenov – torej prevladujejo večpomenke oz. večpomenske besede(tako je tudi v drugih <strong>jezik</strong>ih). Enopomenk oz. enopomenskih besed je malo – take so načelomastrokovne besede oz. termini (npr. glagol, meningitis, fotosinteza, izohipsa); ti morajo biti enopomenskizaradi praktičnih/pragmatičnih razlogov (tj. da v strokah ne prihaja do pomenskih nejasnosti).Opozorilo: Večina učencev na razredni stopnji pozna izhodiščni oz. prvi pomen večpomenske besede,med preostalimi pomeni pa načeloma poznajo le tiste, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju(tako npr. za besedo kljun učenci vedo, da pomeni prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtinopri ptičih, ne pa tudi, da pomeni prednji, kljunu podoben del ladje ali čolna). Kdor ne poznavseh pomenov večpomenske besede, ima lahko težave pri razumevanju besedila, v katerem je danabeseda uporabljena v neznanem pomenu (npr. Simon, že spet imaš odtrgan <strong>jezik</strong>! – beseda <strong>jezik</strong> tu nepoimenuje gibljivega mišičnatega organa v ustni votlini, temveč zgornji del čevlja); v takih primerihsi sicer lahko pomaga tako, da iz sobesedila sklepa o pomenu dane besede.Učitelj naj s sistematičnimi vajami razvija poimenovalno zmožnost (oz. besedni zaklad) učencev, npr.tako, da učenci– poimenujejo narisane stvari z isto besedo in povedo, v katerih primerih so lahko stvari poimenovanez isto besedo,– naštejejo čim več pomenov dane besede in ugotavljajo, na osnovi česa so stvari poimenovane z istobesedo,– večpomenske besede uporabijo v povedih,– berejo povedi in iz sobesedila sklepajo o tem, kaj v teh povedih pomeni/poimenuje dana večpomenskabeseda (tako spoznajo, da si pri prepoznavanju pomena besede lahko precej pomagajo ssobesedilom – ne pa, da takoj obupajo ali sprašujejo učitelja, kaj pomeni katera beseda),– v slovarju (v knjižni ali elektronski obliki) poiščejo dano besedo in opazujejo njeno pomensko razlago(tako se navajajo tudi na delo s slovarjem).Učitelji naj se zavedajo, da bogat besedni zaklad (oz. razvito poimenovalna zmožnost) ne predstavljale obvladanje čim večjega števila besed, temveč tudi obvladanje čim večjega števila pomenov enebesede.Še to: Jezikoslovje ločuje večpomenske besede od t. i. enakozvočnic (homonimov) – enakozvočnice106
so besede, ki sicer »zvenijo« enako (tj. se enako pišejo/izgovarjajo), vendar poimenujejo stvari, ki siniso čisto nič podobne; zato v takih primerih ne gre za eno besedo z več pomeni, temveč za več besed(prim. krma 1 = hrana, navadno rastlinska, za živali; krma 2 = zadnji del ladje, čolna; krma 3 = divjasvinja). Zato so enakozvočnice v SSKJ in Slovenskem pravopisu zapisane v ločenih slovarskih sestavkih(prim. krma 1 , krma 2 , krma 3 ), večpomenke pa v enem (njihovi pomeni so označeni z arabskimištevilkami, npr. kljun '1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih', 2. 'prednji,kljunu podoben del ladje ali čolna').Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Preberejo naslov enote. Napišejo rešitev prvega dela. Nato predstavijo svojo rešitev in se o tem pogovorijo.Ogledajo si ilustracije pod naslovom enote in ob vsaki poimenujejo, kar je narisano. (V vseh štirih primerihje pravilna rešitev <strong>jezik</strong> – kar iz četrte ilustracije sicer ni razvidno.)Nato ob ponujenih odgovorih na dve vprašanji razmišljajo o aktualnem pomenu večpomenske besede<strong>jezik</strong> in obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma. Nato pojasnijo svojo rešitev.2. Berejo povedi in presojajo rabo podčrtane besede. Pojasnjujejo svoje mnenje.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o številu pomenov besede <strong>jezik</strong>; obkrožijo črko pred pravilnimodgovorom.Preberejo naslednjo poved in ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, ali je beseda <strong>jezik</strong> enopomenskaali večpomenska; nato prečrtajo nepravilno besedo (tj. enopomenska).3. Povedo, koliko pomenov ima beseda konj – pri tem si lahko pomagajo s sličicami treh konjev. Nato preberejotri povedi in ob vsaki povedo, kaj v njej pomeni beseda konj. Razmišljajo še o katerem pomenute besede in napišejo svojo poved.Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočim podatkom – tega izberejo iz ponujenih možnosti.4. Besedo lučka uporabijo v povedi (to napišejo). Nato na glas preberejo svoje povedi in na tablo napišejovse povedi z drugačnim pomenom te besede.Iz napisanih povedi prepoznajo razne pomene besede lučka in napišejo, kaj vse poimenujemo s to besedo.V SSKJ poiščejo, koliko pomenov ima ta beseda. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem,ali je beseda lučka eno- ali večpomenska.5. Ogledajo si sličice in v mislih poimenujejo, kar je naslikano. Nato povežejo sličici predmetov/bitij, kiju poimenujemo z isto besedo.Napišejo besede, s katerimi so poimenovali to, kar je na sličicah; oba njuna pomena ponazorijo v zapisanihpovedih.6. Preberejo dvojice povedi in podčrtajo večpomenske besede. Nato povedo, kaj pomenijo.Preberejo vprašanje in razmišljajo, s čim so si pomagali pri prepoznavanju večpomenskih besedil; natopovedo svoj odgovor.7. Napišejo povedi z danimi besedami.Primerjajo svoje rešitve in odgovorijo na vprašanja o številu pomenov teh besed.Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, ali so dane besede eno- ali večpomenske; obkrožijočrko pred pravilnim odgovorom.8. Povedo, kaj pomenita dani besedi in koliko pomenov imata. Nato za vsako napišejo, ali je eno- ali večpomenka.9. Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma (izberejo ju iz ponujenih možnosti).10. Preberejo besede, razmišljajo o njihovem pomenu in obkrožijo večpomenke.Nato izberejo eno od obkroženih večpomenk in v povedih ponazorijo njene pomene.11. Sodelujejo v pogovoru o pogostnosti eno- in večpomenk v slovenščini in o vplivu večpomenskih besedna število besed v danem <strong>jezik</strong>u.107
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o pomenu besed? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje108
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEBESEDEENOPOMENKE= besede z ________pomen____(npr. ________)VEČPOMENKE= besede z ________pomen____(npr. ________)BESEDEENOPOMENKE= besede z enimpomenom (npr. trema)VEČPOMENKE= besede z več pomeni(npr. <strong>jezik</strong>)109
Predlog nalog za preverjanje1. V naslednjih povedih bodi pozoren na podčrtano besedo.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEAndrej je prijatelju napisal sporočilo na list papirja.V zvezek nalepi tri raznobarvne liste, odpadle z dreves.Najbolj nam je teknil morski list.Obkroži.Navedene povedi dokazujejo, da ima podčrtana besedaa) en pomen.b) več pomenov.Dopolni.Beseda z več pomeni je ________________, beseda z enim pomenom pa _________________.2. Podčrtaj enopomenke.matematika, <strong>jezik</strong>, dimnikar, smreka, sonce, ključ, slon, tulipan, vratar3. Tvori povedi z večpomenkami (= nepodčrtanimi besedami) iz 2. naloge. Vsako večpomenkouporabi v dveh pomenih.__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________110
4. Med navedenimi besedami poišči večpomenke in jih vpiši vlevi stolpec.dvomotoren, žabica, viadukt, slep, ananas, pika, rodoljub, salama,slaščičarka, smukač, trema, sošolec, suh, sklep, norčavDOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVEČPOMENKEPOMENIV desni stolpec napiši, kaj pomenijo izpisane večpomenke. Izbiraj med naslednjimi pomeni:tak, ki ne zaznava svetlobe – gibljiv stik dveh ali več kosti – majhna žaba – tak, ni ni prepojen zvodo – ločilo – tak, ki ne more razsodno misliti – končna misel/ugotovitev – tak, ki ima na telesumalo tolšče – točka – ključavnica obešanka.111
13 Ko govorimo in ko pišemo …1. del, str. 96–104, predvideno število ur: 4Operativni cilji:– prepoznavanje zlogov in glasov v besedi,– razčlenjujoče poslušanje,– ločevanje samoglasnikov od soglasnikov,– knjižno izgovarjanje samoglasnikov v besedi,– prepoznavanje meje besed v zapisanem besedilu in obvladanje osnovnih pravil za pisanje besedskupaj oz. narazen,– poslušanje in gledanje posnetega besedila (tj. predstavitve osnovnih pravil za deljenje domačihbesed),– razumevanje in pomnjenje posnetega besedila,– pravilno deljenje domačih besed,– obvladanje pravil za deljenje besed.Ciljna tema: Deljenje besed.Besede govorimo ali pišemo – zato lahko opazujemo tudi njihovo tvarno stran (ne pa samo pomensko).Tvarna stran izgovorjene besede sestoji iz dveh vrst prvin: iz glasovnih in nadglasovnih.– Glasovne prvine besede predstavljajo t. i. glasniki (fonemi); to so glasovi, ki imajo pomenskorazločevalno vlogo. V slovenskem knjižnem <strong>jezik</strong>u je 29 glasnikov; od teh je 8 samoglasnikovin 21 soglasnikov. Knjižni samoglasniki so: i, u, a, ozki e, široki e, polglasnik, ozki o in široki o;vsi so ustni, zveneči in enoglasniški. Mnoga slovenska narečja imajo manj ali več samoglasnikovkot knjižna slovenščina in njihovi samoglasniki so pogosto drugačni (prim. gorenjsko zvezda, dolenjskozveizda, primorsko zviezda), zato je treba pri učenju knjižnega <strong>jezik</strong>a precej pozornostinameniti poslušanju, prepoznavanju, usvajanju in obvladanju knjižnih samoglasnikov in knjižnegaizgovarjanja besed z ozkim in širokim e oz. o ter s polglasnikom.– Glasnikov iste besede ne izgovarjamo ločeno, temveč jih povezujemo v zloge in te povezujemov besedo. Besede so sestavljene iz samoglasnikov in soglasnikov. V večini <strong>slovenski</strong>h besed jeveč soglasnikov kot samoglasnikov (prim. mesto, razred, slovenščina, prt, stvaritev), vendar paimajo pomembnejšo vlogo samoglasniki – so namreč nosilci zloga; to pomeni, da imajo besede vslovenščini toliko zlogov, kolikor je v njih samoglasnikov (zato je beseda v nezložna, šest in prtsta enozložni, zima in srna dvozložni, telefon in oboa pa trizložni). In ker so samoglasniki nosilcizloga, so tudi nosilci nadglasovnih prvin, tj. naglasa in trajanja.– Nekaj <strong>slovenski</strong>h besed ima samo en samoglasnik (npr. in, na, kit, prt), večina pa jih ima dva ali več(npr. mesto, stvaritev, slovenščina). Samoglasnikov iste besede ne izgovarjamo enako glasno oz.na isti višini (tako govorjenje bi bilo zelo enolično/monotono), temveč enega od njih (redko dva)izgovarjamo glasneje/višje, torej ga naglasimo. Za to, kateri samoglasnik v besedi bo naglašen, vslovenščini ni pravila (kot je npr. v francoščini ali češčini) – za slovenščino velja, da je naglasnomesto prosto, torej se ga naučimo hkrati z besedo. V neknjižnem <strong>jezik</strong>u (ki je za večino ljudi prviusvojeni <strong>jezik</strong>), npr. v narečju, je naglasno mesto pogosto drugod kot v knjižni slovenščini (prim.knjižno smetana, otrok, dežnik – neknjižno smetana, otrok, dežnik), zato je treba pri učenju knjižnega<strong>jezik</strong>a precej pozornosti nameniti tudi poslušanju, prepoznavanju, usvajanju in obvladanjuknjižnega naglaševanja.– Naglašeni samoglasnik izgovarjamo v enih besedah dolgo (tj. tako, da traja dalj časa), v drugihbesedah pa kratko (tj. tako, da traja manj časa), prim. otroka (široki o je dolg) in otrok (široki o112
je kratek); nenaglašene samoglasnike v besedi pa vedno izgovarjamo samo kratko. Zato pravimo,da so nenaglašeni samoglasniki v slovenščini vedno kratki, naglašeni samoglasniki pa so dolgi alikratki – vendar to zadnje že spet velja samo za knjižno slovenščino in osrednja slovenska narečja,medtem ko so naglašeni samoglasniki v štajerskih narečjih vedno le dolgi, v rovtarskih narečjih paso večinoma kratki. Trajanje naglašenega samoglasnika je torej v knjižnem <strong>jezik</strong>u pogosto drugačnokot v neknjižnem <strong>jezik</strong>u (tj. v učenčevem prvem <strong>jezik</strong>u), zato je to še eno od t. i. kritičnih mestpri učenju knjižne izreke, morda celo najbolj kritična (tudi zato, ker ni preprostega pravila o tem,kdaj je naglašeni samoglasnik dolg in kdaj kratek.)Tvarna stran zapisane besede sestoji iz pisnih znamenj (črk) in pravil pisanja.– Slovenska pisava je glasovna; to pomeni, da s pisnim znamenjem (črko) zaznamujemo glas (ne pazloga ali besede). Ta pisava je bolj ekonomična od zlogovne oz. besedne (saj si je treba zapomnitiprecej manj pisnih znamenj, npr. Slovenci samo 25), hkrati pa je bolj abstraktna – pri pisanju besedeje treba razmišljati o njeni glasovni sestavi in o črkah, ki pripadajo določenim glasovom. Prvi pogojza pisanje besed je torej zmožnost razločujočega poslušanja (tj. glaskovanja/razčlenjevanja izgovorjenebesede na glasove), temu pa sledijo: obvladanje črk, »preslikava« glasu v ustrezno črko,pomnjenje zaporedja glasov, obvladanje smeri pisanja (tj. od leve proti desni), strnjeno pisanje črkene besede itd.Slovenska pisava je latinica (ne pa cirilica), in sicer gajica (tj. tista latinična pisava, ki ima črkes strešico, npr. č, ž, š). Gajico smo sredi 19. stol. prevzeli od Hrvatov (ti pa nekaj let pred tem odČehov – le da je Ljudevit Gaj češko pisavo priredil za potrebe hrvaškega <strong>jezik</strong>a). Slovenci gajicenismo priredili za potrebe slovenščine, zato ima nekaj pomanjkljivosti, npr. nima toliko črk, kotje <strong>slovenski</strong>h knjižnih glasnikov (tj. ima 25 črk za 29 glasnikov), zato se nekaj glasnikov piše zisto črko (npr. ozki e, široki e in polglasnik s črko e; ozki o in široki o pa s črko o). /Zaradi tega pripisanju po navadi nimamo težav, pač jih imamo pri branju – npr. kako naj preberemo črko e → kotozki e, široki e ali polglasnik?/. Težave so tudi s pisanjem dvoustničnega u – ta namreč nima svoječrke, pač pa ga v enih besedah pišemo s črko v (npr. cev), v drugih z l (npr. cel) in v tretjih celo z u(npr. nauk).– Besede torej pišemo s posebnimi latiničnimi črkami ter pri tem upoštevamo t. i. pravopisna pravila– to so npr. pravila o zapisovanju glasov, o pisanju skupaj oz. narazen, o deljenju in o rabi velikezačetnice; če zapisujemo prevzete besede, jih pišemo po pravilih, zapisanih v Slovenskem pravopisu2001.Opozorilo: Učenci imajo precej težav s pisanjem soglasnikov, in sicer zato, ker teh ne zapisujemopo fonetičnem načelu (tj. Piši, kot govoriš.), temveč po morfonološkem načelu, tj. s tistimi črkami,ki ustrezajo njihovemu izgovoru pred samoglasniki (npr. cel – cela; cev – cevi; mož – moža). Zato sepogosto zgodi, da učenci v izgovorjeni besedi sicer prepoznajo soglasnik (npr. moš, glazba), vendarga ne smejo zapisati s črko, ki mu »pripada«, temveč morajo besedo v mislih preoblikovati tako, dakritičnemu soglasniku sledi samoglasnik (npr. moša, glazu); nato ugibajo, kako je prav (npr. moša alimoža; glazu ali glasu), se odločijo in zapišejo soglasnik z ustrezno črko (npr. mož, glasba).Take težave so z zapisovanjem– zvenečih nezvočnikov (b, d, g, z, ž, dž) na koncu besede (npr. mlad) ali pred nezvenečimi nezvočniki(p, t, k, f, s, š, h, c, č; npr. sladka, težka).– nezvenečih nezvočnikov ( p, t, k, f, s, š, h, c, č) pred zvenečimi nezvočniki (b, d, g, z, ž, dž; npr.glasba),– dvoustičnega u na koncu besede (npr. cev, cel) ali pred soglasnikom (npr. novčič, polh).Ker pri govorjenju ne prekinjamo govornega toka za vsako besedo, temveč izgovorimo več besed skupaj(tj. brez presledka), imajo učenci pogosto težave s prepoznavanjem meje besed, zato napišejo skupajveč besed, zlasti nikalnico ne in glagol (npr. nedelam, nebo), predlog in naslednjo besedo (npr. všoli,zbratom, namizi), zložene glagolske oblike (npr. bopovedal, ješel), glagole s se (npr. sesmeje, zdeloseje), naslonsko obliko osebnega zaimka in naslednjo besedo (npr. videl gaje). Včasih pa mislijo, da greza dve besedi, zato dela iste besede napišejo narazen (npr. po zimi, v časih, od dati, pre hitro).113
Opozorilo: Učenci po navadi pišejo tako, da z očmi sledijo pisalu in pogleda ne usmerjajo protidesnemu robu, da bi videli, koliko so se že približali koncu vrste. Zato pogosto prepozno ugotovijo,da nimajo dovolj prostora za zapis cele besede. Zaplet navadno rešijo tako, da prečrtajo že napisanidel besede in napišejo besedo v novo vrsto, ali tako, da v majhen prostor na koncu vrste »stlačijo«preostale črke dane besede; le redki se odločijo za deljenje besede – verjetno zato, ker ne obvladajopravil za deljenje oz. se jim ta zdijo prezapletena. Zato naj jim učitelj postopoma s primeri ponazoriin uzavesti tri temeljna pravila za deljenje <strong>slovenski</strong>h besed, in sicer:– Besede delimo med zlogoma (npr. be-sedilo, ne bes-edilo).– V vrsti ne smemo pustiti ene same črke (npr. ne I-vana, temveč Iva-na).– Besede s soglasniškim sklopom lahko delimo na več načinov – vendar pa pred tem, ko bi v novovrsto prenesli več zaporednih soglasnikov, premislimo, ali se v slovenščini katera beseda začenja nata soglasniški sklop ali ne. Npr. se-stra → strah, stric, straža → deljenje se-stra je pravilno. Ses-tra→ tri, trak, trobenta → deljenje ses-tra je pravilno. Po-ljski → nobena beseda se ne začne na ljsk→ deljenje po-ljski ni pravilno. Pol-jski → nobena beseda se ne začne na jsk → deljenje pol-jski nipravilno. Polj-ski → skakati, skala, skodelica → deljenje polj-ski je pravilno.Učitelj naj od učencev ne zahteva naštevanja pravil za deljenje, temveč naj jih spodbuja k deljenjubesed ter k presojanju rešitev in utemeljevanju svojega mnenja.Še to: Učitelj naj pazi na to,– da ne bo mešal izrazov glas in črka (glasove namreč izgovarjamo, črke pa pišemo),– da ne bo govoril o 5 samoglasnikih (samoglasnikov je namreč osem – pet pa je črk zanje).Predvsem pa naj pazi na to, da bo tako pri govorjenju v knjižnem <strong>jezik</strong>u (pri pouku nasploh, ne le prislovenščini) kot pisanju vzor svojim učencem.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Preberejo nepopolno poved in jo na podlagi svojih izkušenj dopolnijo s podatkom.2. Berejo zloge in jih povezujejo v besede. Nato povedo, kaj pomenijo te besede.3. Poimenujejo narisane predmete. Nato besede zlogujejo in povedo, iz koliko zlogov so; vsak zlog zaznamujejos križcem.Besede še glaskujejo in povedo, iz koliko glasov so; vsak glas zaznamujejo s krožcem.Ob vsaki besedi primerjajo število zlogov s številom glasov ter povedo, ali je v besedi več zlogov aliglasov. Nato razložijo, zakaj je tako.4. Glasno izgovorijo dana glasova in se poslušajo; nato odgovorijo na vprašanje.Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma (izberejo ju iz ponujenih možnosti).5. Na glas berejo besede, jih glaskujejo in se pozorno poslušajo. Povedo, kateri glas je samoglasnik inkateri soglasnik.V besedah pobarvajo črke za samoglasnike.114
6. Na glas preberejo besede. Nato naštejejo samoglasnike v njih. (Prej lahko pobarvajo črke za samoglasnike.)Ob ponujenih možnostih razmišljajo, koliko samoglasnikov je v slovenščini; obkrožijo črko pred pravilnimodgovorom.Nato dopolnijo nepopolni povedi. (Pri tem si naj pomagajo s primeri in svojim odgovorom v prvem delute naloge.)7. Na glas preberejo besede. Nato povedo, ali je v njih ozki ali široki o. Nato prepišejo besede na ustreznomesto v preglednici.Nasvet: Učencem, ki imajo težave pri reševanju naloge, naj učitelj pomaga tako, da razločno ponovidoločeno besedo. – Če so učenci s področja, na katerem se ozki in široki o ne ločita, naj učitelj temuposveti posebno pozornost; učence naj pri pouku spodbuja, naj govorijo knjižno.8. Na glas preberejo obe povedi in so pozorni na izgovor in pomen podčrtanih besed. Nato odgovorijo navprašanje.9. Na glas preberejo besede in se poslušajo. Povedo, ali je v njih ozki e, široki e ali polglasnik. Nato prepišejobesede na ustrezno mesto v preglednici.Nasvet: Učencem, ki imajo težave pri reševanju naloge, naj učitelj pomaga tako, da razločno ponovidoločeno besedo. – Če so učenci s področja, na katerem se ozki in široki e ali ne ločita oz. na kateremse ne govori polglasnik, naj učitelj temu posveti posebno pozornost; učence naj pri pouku spodbuja, najgovorijo knjižno.10. Na glas preberejo dvojici povedi in so pozorni na izgovor in pomen podčrtanih besed. Nato odgovorijona vprašanje.Za popestritev naj si ogledajo ilustracije pod to nalogo in preberejo besedila v oblačkih; povedo najsvoje mnenje o besedilu v prvem oblačku (tj. o izvoru besede medved) ter o drugih dveh (tj. ali vsebujetaresnične podatke, kaj pomeni beseda širokoustiti se in kako naj bi bila povezana s širokim o.)11. Preberejo nepopolni povedi, nato vpišejo manjkajoči besedi.12. Na glas preberejo napisane besede, preštejejo samoglasnike v njih (in tako določijo število zlogov).Nato za vsako besedo izberejo eno od ponujenih rešitev in jo napišejo.13. Preberejo nepopolni povedi, nato vpišejo manjkajoča podatka.Povedo slovensko abecedo. Če poznajo še katero drugo abecedo, jo primerjajo s slovensko ter povedo,katerih črk ni v <strong>slovenski</strong> abecedi in katerih ni v tuji abecedi.14. Ob ponujenih rešitvah razmišljajo o tem, kako pišemo črke iste besede; nato obkrožijo pravilno rešitev.15. Preberejo povedi, prepoznavajo napake v zapisu meje besed ter jih odpravljajo.Nasvet: Učitelj naj opozori učence na korekturni znamenji na lističu s priponko – z njima naj odpravljajonapake v tej nalogi. Pravilne povedi naj tudi napišejo.16. Preberejo napisane trditve in presojajo njihovo resničnost – obkrožijo DA ali NE.17. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o svojem ravnanju pri pisanju, in sicer takrat, kadar pridejo dodesnega roba; obkrožijo črko pred ustreznim odgovorom. .Nasvet: Učitelj naj spodbuja učence k predstavitvi svojih rešitev (ne gre za prav – narobe, temveč jaztako – ti drugače), k pogovarjanju o razlogih za izbiro takega ravnanja ter o tem, zakaj se izogibajodeljenju in kako povečati prakso deljenja.18. Preberejo besedilo in opazujejo popravke v njem. Povedo, katero vrsto popravkov so prepoznali.19. Preberejo odgovora na vprašanje, kako delimo besede. Nato povedo, kateri je pravilen.Na koncu preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo.115
20. Ogledajo si prvi del pripravljenega posnetka..Nasvet: Učitelj naj ustavi posnetek po tem, ko igralka v vlogi učiteljice naroči učencem, naj rešijo 21.nalogo.Če želijo, si ta del posnetka ogledajo še enkrat.21. Pisno delijo navedene besede.Nasvet: Učitelj naj preveri vse rešitve in se o njih pogovori z učenci.22. Ogledajo si naslednji del videoposnetka.Nasvet: Učitelj naj ustavi posnetek po tem, ko igralka v vlogi učiteljice naroči učencem, naj rešijo 23.nalogo.Če želijo, si ta del posnetka ogledajo še enkrat.23. Pisno delijo besede, in sicer tako, kot je prav (torej po navodilu učiteljice na posnetku), pa tudi tako, kotjih ne smemo deliti. Tako si uzavestijo pravila za deljenje takih besed.24. Preberejo besede in razmišljajo, kako jih delimo. Nato obkrožijo tiste besede, ki se lahko delijo. Nakoncu jih pisno delijo.25. Ogledajo si še naslednji, tj. zadnji del videoposnetka.Če želijo, si ga ogledajo še enkrat.26. Pisno delijo besede na vse dovoljene načine.Nato predstavijo svoje rešitve in jih utemeljijo (tako obnavljajo pravilo za deljenje besed z vmesnimisoglasniškimi sklopi).27. Opazujejo že deljene besede in presojajo, ali so deljene pravilno ali ne. Kjer je potrebno, odpravijonapake. Svoje popravke utemeljijo.28. Nepopolne povedi dopolnijo z ustreznimi podatki – tako povzamejo osnovna pravila o deljenju.29. Nepravilno deljene besede iz besedila v 18. nalogi prepišejo, in sicer tako, da jih pravilno delijo.Pojasnijo svoje rešitve.Nasvet: Učenci naj ob vsakem popravku navedejo pravilo za deljenje.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj prvega dela te enote?Kaj si se naučil o glasovih in črkah slovenskega knjižnega <strong>jezik</strong>a? (Dopolni.)Kaj je bil cilj drugega dela te enote?Kaj si se naučil o deljenju? (Dopolni pravila.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje116
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEGlasovi slovenskegaknjižnega <strong>jezik</strong>a (= ___)______________________, ____, ____, ____,____, ____, ____, ____SOGLASNIKI__, __, __, __, __, __, __,__, __, __, __, __, __, __,__, __, __, __, __, __, __,__Črke slovenske abecede (= _____)S črko e zapisujemo glasove ___________, ___________ in ___________,s črko o pa ___________ in ___________.117
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEGlasovi slovenskegaknjižnega <strong>jezik</strong>a (= 29)SAMOGLASNIKIa, i, u, ozki e, šir. e, polgl.,ozki o, šir. oSOGLASNIKIb, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m,n, p, r, s, š, t, v, z, ž, džČrke slovenske abecede (= 25)S črko e zapisujemo glasove ozki e, široki e in polglasnik,s črko o pa ozki o in široki o.118
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJETemeljna pravila o deljenju besed– Besede delimo po __________________ (pravilno je npr. so-la-ta).– Besed ne delimo tako, da bi v vrstici pustili __________________ (npr. napačno je o-ko).– Besede z več zaporednimi soglasniki sredi besede lahko delimo na več načinov: po navadi soglasnike»razbijemo« (npr. ces-ta), če pa skupino soglasnikov ohranimo, premislimo, ali se z njimi__________________ katera slovenska beseda (pravilno je tudi __________________, ker imamobesede __________________, __________________ …).Temeljna pravila o deljenju besed– Besede delimo po zlogih (npr. pravilno je so-la-ta).– Besed ne delimo tako, da bi v vrstici pustili eno črko (npr. napačno je o-ko).– Besede z več zaporednimi soglasniki sredi besede delimo na več načinov: po navadi jih »razbijemo«(npr. ces-ta), če pa skupino soglasnikov ohranimo, premislimo, ali se z njimi začne kateraslovenska beseda (npr. pravilno je tudi ce-sta, ker imamo besede starši, strog …).119
Predlogi nalog za preverjanje1. Glasno izgovori besedo lepota.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEIz koliko zlogov je? _______Iz koliko glasov je? _______Iz katerih glasov sestoji? _______________________________Napiši, koliko je samoglasnikov in koliko soglasnikov. ___________________Napiši, kako delimo to besedo. __________________________2. Število <strong>slovenski</strong>h črk primerjaj s številom glasov v knjižni slovenščini. Kaj si ugotovil?a) Število je enako.b) Več je črk.c) Več je glasov.3. Oglej si zapis besede velikan. (Poveži.)S črkami e, i, a so zapisaniS črkami v, l, k, n so zapisanisoglasniki.samoglasniki.4. Iz zlogov sestavi besede.VE SLO JA NIPOT CA PO NIKA SLU ŠAL PONI CA DIL JECA ROV ČA NI_______________________________________________________________________________________________5. Preberi naslednje besede in napiši, kateri samoglasnik vsebujejo.nit, miš, Mimi –______mama, ladja, vaza – ______kruh, kup, tu –cvet, šest, ded –žep, rep, en –pes, dež, ves –sok, kost, zob –čop, boj, konj –____________________________________120
6. Ali so naslednje besede deljene prav?Če niso, odpravi napako.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJElika-nje ___________ nero-da ____________gospod-ar ___________ več-ernica ____________rabar-bara ___________ rja-volaska ____________o-ltar ___________ na-slov ____________A-na ____________ velik-an ____________7. Naslednje besede deli na vse možne načine.računalnik ___________________________________________________________________matematika __________________________________________________________________knjiga ______________________________________________________________________večpasovnica ________________________________________________________________predstava ____________________________________________________________________listje _______________________________________________________________________telovadba ___________________________________________________________________sodelovanje – ________________________________________________________________121
14 Pri⎪va⎪ko in li⎪tu⎪pan2. del, str. 6–15, predvideno število ur: 4Operativni cilji:– branje in poslušanje opisa rastline,– razumevanje prebranega in poslušanega besedila (tj. prepoznavanje teme, ključnih besed in bistvenihpodatkov),– povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem,– tvorjenje zapisanega in govorjenega opisa rastline ob miselnem vzorcu,– primerjanje in presojanje govornih nastopov ter utemeljevanje svojega mnenja,– poročanje o delu v dvojici,– postavljanje vprašanj po poslušanju opisa rastline,– povzemanje značilnosti opisa rastline.Ciljna tema: Opis rastline.Opis rastline je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti rastline, tj. njene dele, višino, čas cvetenja,rastišče, uporabnost in družino. Glagoli so v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja, ampakbrezčasnost oz. splošnost).Opozorilo: Opisa rastline ne smemo zamenjati s pripovedjo o svojih doživetjih, povezanih z rastlino.Pri opisovanju namreč predstavljamo druge podatke kot pri pripovedovanju – tj. naštevamo značilnostirastline, ne pa prikazujemo to, kar se nam je zgodilo med opazovanjem, nabiranjem, podarjanjemrastline ipd.; zato so glagoli v sedanjiku, ne pa v pretekliku.Učitelji pogosto uporabljajo izraz »opisovanje« za vsako pisno sporočanje, »pripovedovanje« pa zavsako ustno sporočanje, vendar to ni prav. Opisujemo lahko pisno ali ustno; pa tudi pripovedujemolahko ustno ali pisno (pisnim pripovedim v šoli pogosto pravimo »doživljajski spisi«). Opisovanjein pripovedovanje torej nista omejeni samo na en prenosnik (tj. samo na pisanje ali samo na govorjenje),temveč sta omejena na vrsto podatkov, o katerih sporočamo – če predstavljamo/naštevamoznačilnosti česa, to opisujemo; če predstavljamo, kaj se je zgodilo, o tem pripovedujemo.Učence med opisovanjem rastline pogosto »odnese« v pripovedovanje o svojih doživetjih, in to zaradinaslednjih dveh vzrokov:1. več izkušenj imajo s pripovedovalnimi besedili (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende,bajke, basni, povesti, novice, poročila),2. opisovanje je težje od pripovedovanja, saj je treba bitje ali predmet najprej podrobno in sistematičnoopazovati, nato prepoznati njegove značilnosti in te poimenovati.Pogosto pa se tudi zgodi, da učenci v opis rastline vpletajo svoje vrednotenje (npr. Ta rastlina mi jezelo všeč, ker …) ali mu dodajajo navodila za uporabo rastline (npr. za pripravo in uživanje sirupa,poparka ipd.).Učitelj je učencem dolžan pomagati pri razvijanju zmožnosti opisovanja – tako jim bo obogatil tudinjegovo »sporazumevalno doto« za vse življenje; opisovanje je namreč eden od temeljnih načinovsporočanja v strokah/znanostih in v vsakdanjem življenju. Zato naj spodbuja učence k pozornemuopazovanju in opisovanju rastline, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih,npr. pri spoznavanju narave, likovni vzgoji ipd. Poimenovalno zmožnost pa naj razvija s t. i.vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. za poimenovanje delov rastline in njihovih lastnosti(npr. barve, oblike), za poimenovanje raznih vrst rastišča, pripravkov iz rastline ipd.122
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Za motivacijo berejo uganke in povedo, kaj predstavljajo. (Pri reševanju si lahko pomagajo s sličicami.)2. Ob ponujenih možnostih razmišljajo, o čem so ugibali v 1. nalogi; nato obkrožijo črko pred pravilnimodgovorom.3. Preberejo kratko besedilo, tj. uvod v motivacijski pogovor.Nato sodelujejo v motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, pripovedujejo o svojih izkušnjahin povedo, kar vedo o koprivi.4. Berejo besedilo.5. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila iz 4. naloge.6. Ogledajo si sliko koprive. Nato si podrobneje ogledajo tiste dele koprive, h katerim so usmerjene puščice.Na črte ob puščicah napišejo imena delov rastline.7. Še enkrat preberejo besedilo. Nato izpolnijo preglednico – k napisanim ključnim besedam pripišejo t. i.bistvene podatke.8. Dele koprive povežejo z njihovimi lastnostmi.Nato iz teh povezav tvorijo povedi.9. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o motiviranosti izraza srčasti za poimenovanje oblike koprivinihlistov; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.10. V miselni vzorec napišejo ključne besede za opis koprive (pri tem si lahko pomagajo s preglednico iz7. naloge).11. Ob miselnem vzorcu iz 10. naloge ustno obnovijo opis koprive.Nasvet: Učitelj naj pred obnavljanjem opozori učence– na pravilno zapovrstje ključnih besed v obnovi (tj. da začnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeriurnega kazalca),– na to, da preidemo k novi ključni besedi šele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane ključnebesede (tj. da ne »skačemo« z ene ključne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vračamo k prvi),in– na to, da v obnovi ne navajamo ključnih besed (prim. Čas cvetenja: Kopriva …), temveč ključne besedeposredno izrazimo z glagoli (npr. deli rastline → Kopriva ima naslednje dele …; čas cvetenja →Kopriva cveti …; rastišče → Kopriva raste …, uporabnost → Koprivo uporabljamo …; družina →Kopriva spada med …).12. Preberejo povedi. Nato povedo, katero rastlino predstavljajo.Povedi pravilno razvrstijo; zaporedje zaznamujejo s številkami.Nato prepišejo povedi v urejeno besedilo.Nasvet: Pred prepisovanjem povedi naj učitelj učence opozori, da morajo v nekaj povedih izpustitiponovljeno besedo.13. Dopolnijo nepopolno poved in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa rastline.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožninarediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli te podatke(tj. v 10.). Rešitve naj preveri frontalno.14. Berejo povedi in razmišljajo, na katero rastlino se nanašajo: na koprivo ali na šmarnico. Svojo presojozaznamujejo tako, da v ustrezni stolpec napišejo znamenje X.Nasvet: Učenci naj rešujejo nalogo brez pomoči učitelja – ta naj jih ob vprašanjih spodbuja k ponovnemubranju besedila v 4. ali 12. nalogi.123
15. Ogledajo si posneti opis tulipana.16. Napišejo ime predstavljene rastline ter tri vprašanja o njej.Razdelijo se v dvojice; izmenjajo si vprašanja o tulipanu in ustno odgovarjajo na sošolčeva vprašanja.V dvojicah presojajo ustreznost vprašanj in odgovorov.Na učiteljev plakat ali na tablo napišejo vsa vprašanja. Nato javno preberejo svoja vprašanja ter poročajoo tem, ali je sošolec odgovoril prav ali ne, in o težavah pri odgovarjanju oz. spraševanju.Eden od učencev pripravi »analizo« vseh vprašanj o tulipanu – poroča o tem, koliko vprašanj je bilonapisanih, koliko je bilo različnih, koliko učencev je postavilo isto vprašanje in katero vprašanje je napisalonajveč učencev. Poroča o svojih ugotovitvah, učenci pa se o njih pogovarjajo.17. Še enkrat si ogledajo posneti opis tulipana. Med poslušanjem izpolnjujejo preglednico – k napisanimključnim besedam pripišejo t. i. bistvene podatke.18. Dele tulipana povežejo z njihovimi lastnostmi.Nato iz teh povezav tvorijo povedi.19. Napišejo opis tulipana.Nasvet: Učitelj naj učence opozori, da si lahko pomagajo s podatki iz 17. in 18. naloge.20. Doma si ogledajo miselni vzorec in se pripravijo na ustno opisovanje rastline, predstavljene z miselnimvzorcem.V šoli izberemo 5 učencev (lahko prostovoljcev), da bodo govorno nastopili. Eden od njih ostane vrazredu, drugi štirje odidejo iz razreda – v razred se vračajo postopoma (tako da ne poslušajo govornihnastopov sošolcev). Preostali učenci poslušajo govorne nastope in po vsakem napišejo svoje mnenje.Po vseh opravljenih govornih nastopih primerjajo govorne nastope, jih vrednotijo in utemeljujejo svojemnenje.Nasvet: Učitelj naj pred prvim govornim nastopom napiše na tablo ali na plakat, na kaj naj bodo poslušalcipozorni med govornimi nastopi. Po vseh govornih nastopih pa vodi pogovor o njih.21. Preberejo dvojice povedi in povedo, kaj pomenita podčrtani besedi.Nato odgovorijo na vprašanje, ali sta podčrtani besedi enopomenki ali večpomenki.Za popestritev si ogledajo ilustracijo, preberejo besedilo v oblačku in se pogovorijo o njem.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o opisu rastline? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenjeVirAndrew Chevallier, Enciklopedija zdravilnih rastlin, DZS, Ljubljana 1998.Francesco Bianchini in Azzurra Carrara Pantano, Vse o cvetju, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975.124
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEOPIS RASTLINE125
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEDRUŽINADELIRASTLINEOPIS RASTLINEUPORABNOSTRASTIŠČEČASCVETENJA126
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi naslednje besedilo.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJERegrat ima korenino, steblo, liste in cvet. Steblo in listi so zeleni, cvet pa je rumen.V zemlji ima dolgo mesnato, razvejano, mnogoglavo korenino; zunaj je rjava, na prelomu pabela. Spomladi iz nje poženejo listi, sredi njih pa steblo. Listi so po navadi škrbasto nazobčeni;na dnu so združeni v rozeti in sprva rastejo pri tleh, kasneje pa se nekoliko dvignejo. Steblo jeokroglo, votlo in golo; visoko je 10–30 cm. Steblo ne nosi listov, temveč en sam košek; tegasestavljajo rumeni cvetovi. Košek se ponoči in ob slabem vremenu zapre, podnevi in ob lepemvremenu pa je razprt.Regrat cveti od maja do oktobra.Raste ob stezah, poteh in nasipih ter po travnikih in opuščenih njivah.Marsikje je nadležen plevel. Sicer pa je zelo zdravilen – korenina, listi in cvet namreč vsebujejoveliko zdravilnih snovi (npr. vitamina C), ki krepijo telo in pomagajo pri revmatizmu,oteklinah, sladkorni bolezni, želodčnih boleznih ipd. Mlade liste uporabljamo za solato, juhoin prikuhe, iz cvetov izdelamo sirup, korenine pa lahko pripravimo kot mlad krompir; njegovedele lahko tudi posušimo in iz njih pripravimo zelo zdravilen čaj.Spada v družino radičevk.Dopolni preglednico – najprej iz besedila prepiši bistvene podatke, nato napiši ključne besede.Ime ____________Višina steblaod maja do oktobraUporabnostradičevke2. Odgovori.Kaj ima regrat zeleno? _____________________________Kaj ima rumeno? __________________________________Kateri njegov del je rjav? ___________________________3. Ob vsakem naslednjem vprašanju je naveden en nepravilni odgovor; obkroži ga.Kaj si izvedel o regratovih listih?a) Regrat nima listov.b) Na steblu ni listov.c) Listi rastejo pri tleh.č) Listi so nazobčani.127
Kaj je značilno za steblo?a) Je brez listov.b) Na vrhu ima cvetove, združene v košek.c) Je razvejano.č) Požene iz korenin.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEKako zdravilna je rastlina?a) Zdravilni so steblo, listi, cvetovi in korenine.b) Znan je sirup iz cvetov.c) Iz listov lahko pripravimo razne jedi.č) Pripravimo lahko tudi regratov čaj.4. Preberi naslednje podatke o neki rastlini.30 cm, lilijevke, april–maj, zavarovana in ogrožena vrsta, na vrhu en kimast cvet, v zemlji čebulica,šest enakih cvetnih listov, močvirni travniki in logi, votlo steblo z nekaj žlebastimi listi,močvirski tulipan, rdeče rjavi s svetlejšimi pegami (z vzorcem šahovnice),Podatke prepiši v miselni vzorec in jim pripiši ključne besede.POSEBNOSTI128
5. Miselni vzorec iz 4. naloge pretvori v besedilo. Besedilo napiši._____________________________________________________DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________6. Obkroži.Katero besedilo si napisal v 5. nalogi?a) Doživljajski spis.b) Opis.c) Navodilo za delo.č) Novico.7. Svoje besedilo iz 5. naloge primerjaj z besedilom iz 1. naloge.Katere ključne besede ni v tvojem besedilu? ________________________Zakaj je ni? __________________________________________________Katere ključne besede pa ni v besedilu iz 1. naloge? __________________Zakaj je ni? __________________________________________________129
Predlog dodatnega besedilaLokvanj je vodna rastlina – raste v stoječih in počasi tekočih rekahter jarkih; ljudje z lokvanji krasijo ribnike in bazene.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJELokvanj je v vodnem dnu zakoreninjen z debelo koreniko. Iz korenike rastejo dolgi valjastipeclji, na njih pa so veliki okrogli listi, ki plavajo na vodi in so zgoraj temno zeleni, spodaj pardečkasti. Cvetovi imajo veliko belih, rožnatih ali rdečih cvetnih listov; sredi njih so rumeniprašniki.Lokvanj cveti spomladi ali poleti.Je zdravilna rastlina. V cvetovih so snovi, ki pomirjajo, iz korenike pa pripravljajo tekočino zazdravljenje raznih vrst vnetja.Spada v družino lokvanjevk.130
15 Kdo ali kaj je to?2. del, str. 16–20, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– poimenovanje bitij, stvari in pojmov,– prepoznavanje in posploševanje pomenskih lastnosti samostalnikov,– obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje samostalnikov,– razumevanje in raba strokovnega izraza samostalnik.Ciljna tema: Samostalnik.Samostalniki so besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme.Samostalnik v sodobnem slovenskem <strong>jezik</strong>oslovju (po J. Toporišiču, 1976) ni besedna vrsta, temvečje podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo samostalniška beseda. Samostalniška beseda je torej besednavrsta, ki združuje tri podvrste besed z enakimi pomenskimi in skladenjskimi lastnostmi (vse tebesede namreč poimenujejo bitja, stvari in pojme, v stavku pa nastopajo v vlogi osebka ali predmeta).Podvrste samostalniške besede so: samostalnik (npr. deček, mesto), samostalniški zaimek (npr. on,kdo, nekdo, nihče, kaj, nekaj) in posamostaljeni pridevnik (npr. Čajkovski, Krško, Trebnje).Jezikoslovno razvrščanje besed v besedne vrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precej bolj razvitizmožnosti abstraktnega mišljenja in opazovanja pojavov v <strong>jezik</strong>u, kot ju lahko pričakujemo od vsehučencev v osnovni šoli, zato učenci na tej stopnji šolanja spoznavajo le temeljne oz. lažje predstavljiveskupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo samostalniške besede, samostalniških zaimkov,posamostaljenih pridevnikov ipd., temveč spoznavajo le temeljno skupino besed, tj. samostalnik.Opozorilo: Učenci v osnovni šoli spoznajo, da so samostalniki besede, s katerimi poimenujemo bitja,stvari in pojme, ter da imajo določeno obliko oz. oblikovne značilnosti, in sicer: spol in število (tospoznajo v 5. razredu oz. v 16. in 17. enoti našega delovnega zvezka), sklon oz. sklanjanje (to obravnavajov 6. razredu) in sklanjatev (s tem se ukvarjajo v 7. razredu).Pri opazovanju in prepoznavanju pomena samostalnikov imajo največ težav z razumevanjem izrazapojem – bitja in stvari si lahko predstavljajo, pojmov pa ne. Zato naj si pri razmišljanju o tem, ali jedana beseda samostalnik ali ne, pomagajo tudi tako, da dano besedo uporabijo v povedi To je … inse nato vprašajo po tej besedi; če se vprašajo Kdo/kaj je to?, je beseda zagotovo samostalnik (npr.To je noč. → Kaj je to? → Beseda noč je samostalnik. – To je zanimivo. → Kakšno je to? → Besedazanimivo ni samostalnik.).Učitelj naj od učencev ne zahteva definicije samostalnika – pač pa naj preverja razumevanje in rabotega <strong>jezik</strong>oslovnega izraza (npr. tako, da učencem naroči, naj v skupini raznovrstnih besed podčrtajo/obkrožijosamostalnike in pojasnijo svoje rešitve oz. naj skupino istovrstnih besed poimenujejo zustreznim <strong>jezik</strong>oslovnim izrazom in pojasnijo svojo rešitev).Še to: Z vprašalnico kdo? sprašujemo samo po človeku – po vsem drugem (torej tudi po živalih) sprašujemos kaj? (To se bo zdelo učencem zelo čudno, saj v pogovornem <strong>jezik</strong>u sprašujemo po živalihtako kot po človeku, tj. s kdo?.)131
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Opazujejo ilustracijo in ustno poimenujejo, kar je na njej.2. Ponovijo besede iz prve naloge in razmišljajo, kaj z njimi poimenujemo (tj. človeka, žival, rastlino alistvar); nato jih napišejo na ustrezno mesto v preglednici.Nazadnje napišejo nadpomenko besed človek, žival in rastlina (tj. bitje).3. Naštejejo pet bitij in pet stvari.Nasvet: Učitelj naj preveri rešitve – tako bo ugotovil, ali učenci razumejo izraza bitje in stvar.4. Berejo povedi. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenujejo podčrtane besede. Natopodčrtajo/obkrožijo pravilni odgovor.5. Iz besednih zvez tvorijo samostalnike (za pojme), jih napišejo in jim pripišejo protipomenke.Nato k danim samostalnikom (za pojme) napišejo protipomenke.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenujejo besede, ki so jih napisali v tej nalogi; obkrožijočrko pred pravilno rešitvijo.6. Preberejo niz besed (samostalnikov); razmišljajo, kaj z njimi poimenujemo (tj. bitje, stvar ali pojem), injih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.7. Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočimi podatki.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožninarediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli te podatke(tj. v 6.). Rešitve naj preveri frontalno.8. Berejo povedi. Nato odgovorijo na vprašanje in pojasnijo svoj odgovor.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako bi se vprašali po podčrtanih besedah v zgornjih povedih;pobarvajo oblačka s pravilno rešitvijo.Nasvet: Učitelj lahko pomaga učencem tako, da jim pred reševanjem naloge naroči, naj si ogledajoilustracijo in preberejo besedilo v oblačku.9. Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožninarediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli ta podatka(tj. v 8.). Rešitve naj preveri frontalno.10. Preberejo niz besed in razmišljajo, katera med njimi ni samostalnik; prečrtajo jo in pojasnijo svojorešitev.11. Preberejo besedilo. Nato v njem podčrtajo samostalnike. Med frontalnim preverjanjem rešitev pojasnjujejosvoje rešitve.Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve; pri tem naj spodbuja učence k pojasnjevanju svojih rešitev.Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu enote, preberejo besedili v oblačkih in se pogovorijo odejanju osebe in razlogih zanj ter o odzivu živali.132
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o samostalniku? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje133
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESAMOSTALNIKIso besede, s katerimipoimenujemo134
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEbitjaSAMOSTALNIKIso besede, s katerimipoimenujemostvaripojme135
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi naslednje povedi.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEOtroštvo sem preživel z dvema bratoma in sestro. Oče je bil lesni trgovec, mama pa gospodinja.Na rojstni kraj me veže veliko spominov, imam ga najraje na svetu. Vsak travnik, vsaka gozdnapot mi je ljuba in zato ga obiščem, kadar ga morem. Po končani srednji šoli sem šel študirat,čeprav to sprva ni bila moja želja.V povedih podčrtaj samostalnike.2. V vsaki vrstici prečrtaj besedo, ki ni samostalnik.človek, vesel, vilice, zvonecresnica, papagaj, pomagam, pešecoblikovati, december, gosenica, učiteljhrup, omarica, škatla, dvalonček, lutka, igra, privezanpovedati, prepoved, poved, napoved3. Preberi naslednje besede in napiši, zakaj je nekaj besed prečrtanih.beseda, nerodnost, zelen, koledarsto, matematika, račun, težavakolo, razočaranje, sreča, morskizjutraj, zajtrk, marmelada, čajvideoposnetek, zadnji, računalnik, repa________________________________________________________________________________4. Preberi naslednje povedi.Stric in teta se sprašujeta, ali naredita dovolj za svoje zdravje. Pozimi jesta preveč, zato morataposkrbeti vsaj za gibanje. Vsak dan gresta s svojim psičkom na bližnji hrib.Podčrtaj samostalnike in jih prepiši na ustrezno mesto v preglednici.BITJE STVAR POJEM5. Iz vsake povedi prepiši besedo, s katero je poimenovan pojem.Jure je dosegel velik uspeh – osvojil je bronasto medaljo.Nič ga ni bilo strah.Imel pa je tudi srečo.Zaslužil je pozornost novinarjev.Vztrajnosti ga je naučil trener.136________________________________________________________________________________
6. Tvori besede.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEto, da si vesten ___________________ to, da si sposoben _________________to, da si vztrajen ___________________ to, da si pošten _________________to, da si skrben ___________________ to, da si prijazen _________________to, da si iskren ___________________ to, da si potrpežljiv _________________Ali so besede, ki si jih napisal, samostalniki? DAPojasni odgovor.NE_____________________________________________________________________________137
16 Oprostite, katerega spola ste?2. del, str. 21–25, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– poimenovanje bitij in stvari,– ločevanje naravnega spola od slovničnega spola,– obvladanje in uporaba strategije za določanje spola,– določanje spola samostalnikov,– razumevanje in raba strokovnih izrazov moški, ženski in srednji spol.Ciljna tema: Spol samostalnika.Samostalniki so točno določenega spola, in sicer moškega, ženskega ali srednjega; pravimo, da soenospolski (za razliko od pridevnikov, ki so trispolski, prim. bel, -a, -o).Spol samostalnikov je v slovenščini načeloma določen slovnično, tj. na podlagi končnice v imenovalnikuednine – tako je večina samostalnikov– s končnico -ø moškega spola (npr. cvet, oblak),– s končnico -a ženskega spola (npr. polica, kljuka),– s končnico -o oz. -e srednjega spola (npr. okno, sonce).Nekaj pa je posebnosti, npr.– samostalniki ženskega spola s končnico -ø (prim. breskev, luč, mami, Karmen),– samostalniki moškega spola s končnico -a (npr. Miha, strojevodja) ali -o/-e (npr. avto, finale).Opozorilo: Učitelj naj se zaveda, da učenci praktično obvladajo spol samostalnika, saj tvorijo pravilnebesedne zveze in povedi (npr. zlomljena kost – ne zlomljen kost; Avto je umazan. – ne Avto jeumazano.); le tisti iz gorenjske in rovtarske narečne skupine imajo pri sporočanju v knjižnem <strong>jezik</strong>upogosto težave s srednjim spolom – v gorenjskih narečjih namreč zamenjajo srednji spol z moškim,npr. Mlek je vroč (ta pojav imenujemo maskulinizacija), v rovtarskih pa zaradi t. i. akanja zamenjajosrednji spol z ženskim, npr. Mleka je vroča (ta pojav imenujemo feminizacija).Ko pa učenci začenjajo opazovati samostalnike in jim določati spol, zlahka določijo spol tistim samostalnikom,ki poimenujejo odrasle osebe in večje živali – tu se namreč opirajo na t. i. naravni spol (tj.ženski/ moški). Pri vseh drugih samostalnikih pa ta naravna logika odpove, zato se učencem zdi nenavadno,da imajo spol tudi besede za stvari in pojme (npr. okvir, cerkev, luč, okno, ljubezen, veselje) inda so poimenovanja za mladiče pogosto srednjega spola, ne pa moškega oz. ženskega (npr. dete, dekle,tele, jagnje). Učitelj naj zato učencem pove, da ne določamo spola bitja, stvari ali pojma – temvečspol besede, s katero je to poimenovano, in da si pri določanju spola večine besed lahko pomagamotako, da pred besedo postavimo besedo tisti, tista ali tisto – tisti je namreč znamenje moškega spola,tista ženskega in tisto srednjega. (Kot je bilo že omenjeno, to ne velja za vse besede, in sicer ne za t.i. množinske samostalnike, npr. vrata → tista vrata → pričakovali bi, da so vrata ženskega spola, aniso, ker so v množini; so srednjega spola. Vendar v petem razredu spola množinskih samostalnikovše ne obravnavamo.)138
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Opazujejo risbe in poimenujejo narisana bitja.Povedo, katera poimenovana bitja so moškega spola in katera so ženskega. Samostalnike (tj. poimenovanjabitij) napišejo na ustrezno mesto v preglednici.Povedo, ali so napisane besede samostalniki, in utemeljijo svoj odgovor.2. Preberejo samostalnike (ki poimenujejo odrasla bitja) in ob vsakem napišejo, katerega spola je; nato mupripišejo še samostalnik nasprotnega spola.Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kaj poimenujejo navedeni samostalniki, in obkrožijo črkopred pravilnim odgovorom.Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma (lahko ju prepišejo iz preglednice, ki so jodopolnjevali v prvem delu te naloge).3. Opazujejo sliko in poimenujejo tiste njene prvine, ki so zaznamovane s puščico. Besede napišejo načrte.Nato sodelujejo v pogovoru o zapisanih besedah – odgovarjajo na vprašanja o njihovi vrsti, poimenovalnivlogi in spolu.Nasvet: Učitelj naj vodi pogovor in pomaga učencem pri ugotavljanju spola teh samostalnikov.Ogledajo si ilustracijo, preberejo besedili v oblačkih in skušajo odgovoriti na vprašanji.Nasvet: Učitelj naj ne vrednoti njihovih odgovorov, temveč naj jih samo posluša. Nato naj jih (brezpovzetka oz. rešitve) usmeri k reševanju naslednje naloge. (V tej je namreč vsebovan odgovor.)4. Dopolnijo nepopolni povedi.Nato naj še enkrat odgovorijo na vprašanji iz prejšnje ilustracije.5. Najprej si ogledajo ilustracijo v tej nalogi, preberejo besedili v oblačkih in povedo, s čim si je dečekpomagal pri določanju spola.Nato preberejo samostalnike in jim določijo spol.Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve – učenci naj po izrečeni rešitvi predstavijo še strategijodoločanja spola samostalnikov.6. Preberejo samostalnike, jim določijo spol in jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve – učenci naj po izrečeni rešitvi predstavijo še strategijodoločanja spola samostalnikov.7. Preberejo niz samostalnikov in vsakemu določijo spol; nato prečrtajo samostalnik, ki je drugačnega spola,kot so ostali v nizu. Po končani nalogi predstavijo svoje rešitve in povedo, zakaj so se tako določili.8. Preberejo dvojice povedi; podčrtanima samostalnikoma določijo spol in povedo, kaj so opazili.Svoje ugotovitve strnejo tako, da dopolnijo nepopolne povedi.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge (vendar pa bo nekaj učencevverjetno potrebovalo njegovo individualno pomoč). Rešitve naj preveri frontalno.Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu enote, preberejo besedili v oblačkih in se pogovorijo otem, kaj se je zgodilo in zakaj je do tega prišlo; lahko pripovedujejo tudi o svojih podobnih izkušnjah.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o spolu samostalnika? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje139
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESPOL SAMOSTALNIKA___________(npr. ________)___________(npr. ________)___________(npr. ________)140
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESPOL SAMOSTALNIKAMOŠKI(npr. svinčnik)ŽENSKI(npr. radirka)SREDNJI(npr. šestilo)141
Predlog nalog za preverjanje1. Iz niza besed prepiši samostalnike in jim določi spol.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEmedved, učenec, jesti, stanovanje, pet, steklenička, družina, utrujen, izvir, črka, pišem, sedlo,čoln, srečanje, prijeten, kolo, jagoda, štiri, vas, av, mesto, pozimiSAMOSTALNIK SPOL SAMOSTALNIK SPOL2. V naslednjih skupinah samostalnikov bodi pozoren na njihov spol. Izpiši samostalnik, ki nespada v skupino, in utemelji svojo odločitev.a) časopis, rubrika, avtorica, stranV to skupino ne spada ________________, saj _____________________________________.b) bralec, pogum, dedek, spoštovanjeV to skupino ne spada ________________, saj _____________________________________.c) Andrej, Petrček, Andreja, AndrejčekV to skupino ne spada ________________, saj _____________________________________.č) poletje, zdravje, smeh, vedroV to skupino ne spada ________________, saj _____________________________________.142
3. Naslednje samostalnike razvrsti po spolu. Vpiši jih v preglednico.deblo, pregled, posoda, zid, France, razvoj, pisemce, telovadba,rebro, bolezen, bolnišnica, portret, polje, strmina, novorojenček,odločitev, brezno, naročjeDOVOLJENOFOTOKOPIRANJEMOŠKI SPOL ŽENSKI SPOL SREDNJI SPOL4. Podčrtaj samostalnike in jim določi spol.Kostja bo šel ob petih v glasbeno šolo.________________________________Ali še kdaj igrate igro človek, ne jezi se?________________________________Po ulici je ves dan begal potepuški pes.________________________________Naša muca rada spi na okenski polici.________________________________Moja mami je slikarka.________________________________Marko se je teti zahvalil za voščilnico.________________________________Pecivo peci samo 20 minut.________________________________5. Preberi Mojčino nalogo in odpravi napake.miš – m. sp.otrok – sr. sp.sinko – sr. sp.hči – m. sp.Mitja – ž. sp.sonce – m. sp.Mirjam – m. sp.kino – sr. sp.143
17 Eden, dva ali več?2. del, str. 26–32, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– poimenovanje stvari,– prepoznavanje številskosti stvari iz končnice samostalnika,– izrekanje števila s pravilnimi končnicami samostalnika,– ločevanje števila samostalnika od številskosti poimenovanih bitij/stvari,– obvladanje in uporaba strategije za določanje števila,– pravilna raba neštevnih edninskih samostalnikov,– raba dvojinske oblike samostalnika namesto množinske,– prepoznavanje in odpravljanje napak v izrekanju števila,– pravilna raba <strong>slovenski</strong>h množinskih zemljepisnih lastnih imen,– razumevanje in raba strokovnih izrazov ednina, dvojina, množina, edninski in množinski samostalnik.Ciljna tema: Število samostalnika.Samostalniki lahko poimenujejo eno bitje/stvar/pojem, dve ali več – zato so v določenem slovničnemštevilu, in sicer v ednini, dvojini ali množini (npr. knjiga, knjigi, knjige). Slovnično število izražamov slovenščini s končnico (npr. dežnik-ø, -a, -i; knjig-a, -i, -e; ravnil-o, -i, -a).Slovenščina je eden od redkih <strong>jezik</strong>ov, ki je skozi stoletja svojega razvoja ohranil vsa tri števila, tj.tudi dvojino; večina <strong>jezik</strong>ov ima namreč le dve števili, in sicer ednino in množino. Ravno dvojina paje tisto slovnično število, ki se v neknjižni slovenščini pogosto izgublja, in to predvsem pri samostalnikihženskega spola – tu se namesto dvojinske oblike uporablja množinska ob števniku dve (npr. dvehiše); samostalniki moškega spola dvojino ohranjajo (npr. kozolca – ne: dva kozolci). Po drugi stranipa v knjižni slovenščini velja pravilo, da pri parnih delih telesa, oblačilih in napravah (npr. noge,nogavice, drsalke) ter pri funkcijskih parih (npr. starši) ne uporabljamo dvojine, temveč množino.Opozorilo: Učitelj naj zato pri učencih načrtno utrjuje knjižno rabo dvojine (pa tudi knjižno rabomnožine namesto dvojine).Večina samostalnikov ima tri števila – nekaj pa je izjem, tj. samostalnikov, ki nimajo vseh treh števil,temveč imajo samo eno, in sicer:– samo množino (to so t. i. množinski samostalniki, npr. škarje, hlače, smuči) ali– samo ednino (to so t. i. neštevni edninski samostalniki, tj. poimenovanja za snov /npr. mleko/, zaskupino /npr. sadje/ ali za pojem /npr. mladost/).Učenci, katerih materni/prvi <strong>jezik</strong> je slovenščina, načeloma nimajo težav z rabo množinskih samostalnikov,saj tvorijo pravilne povedi (npr. Vrata so odprta. – ne Vrata je odprta; Škarje so ostre. – neŠkarje je ostro; Sani so lesene. – ne Sani so leseni.). Ko pa začnejo opazovati množinske samostalnikein jim določati število, se jim zdi zelo nenavadno, da nimajo ednine in dvojine – ko pa vendar obstajasamo ena taka stvar oz. dve (npr. ene škarje, dvoje škarij). Učitelj naj zato učencem pove, da ne določamoštevila bitij oz. stvari, temveč število besede, s katero je bitje/stvar poimenovana, in da si pridoločanju števila besede lahko pomagajo tako, da besedo uporabijo v povedi, s katero odgovorijo navprašanje Kaj je to?, torej To __ okno/okni/okna/škarje/vrata. Če v odgovoru uporabijo besedo je, jesamostalnik v ednini (npr. To je okno.); če uporabijo besedo sta, je samostalnik v dvojini (npr. To staokni.); če pa uporabijo so, je samostalnik v množini (npr. To so okna/ škarje/vrata.).144
Neštevne edninske samostalnike (npr. čaj, grmovje, mladost) v neknjižni slovenščini pogosto postavljamov množino (npr. Kupili so tri čaje.), vendar to v knjižnem <strong>jezik</strong>u ni dovoljeno – neštevnisamostalniki morajo biti v ednini, pred njimi pa je treba navesti količinski izraz (npr. Kupili so tristeklenice/vrste čaja.).Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Berejo krajše besedilo. Nato napišejo odgovore na vprašanja o številu knjig ter povedo, po čem soprepoznali števila, ko pa v besedilu niso bila zapisana s številkami.2. Opazujejo sličice ter poimenujejo naslikane stvari in hkrati izražajo tudi njihovo številskost. Povedo,ali so napisane besede samostalniki, in pojasnijo svoje mnenje.Primerjajo obliko napisanih samostalnikov za isto stvar ter povedo, kaj so ugotovili in zakaj je do tegaprišlo.3. Ogledajo si fotografijo in napišejo, kaj je v puščici.Ob ponujenih možnostih razmišljajo, kaj so poimenovali z napisanimi besedami; nato obkrožijo črkopred pravilnim odgovorom.Razmišljajo, ali so te besede samostalniki, in obkrožijo DA ali NE.Še enkrat preberejo napisane samostalnike in razmišljajo, koliko stvari je z njimi poimenovanih; natojih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.Nasvet: Učitelj naj bo pozoren zlasti na izražanje dvojine (učenci namreč namesto nje pogosto uporabljajomnožino.)4. Dopolnijo nepopolne povedi.5. Ustno odgovorijo na vprašanji o svojem znanju tujih <strong>jezik</strong>ov in o dvojini v njim znanih tujih <strong>jezik</strong>ih terpojasnijo svoj zadnji odgovor.Svoje ugotovitve strnejo tako, da dopolnijo nepopolni povedi.V priročnikih iščejo podatke o tem, kateri <strong>jezik</strong>i imajo dvojino.6. K napisanim samostalnikom pripišejo še njihovo obliko za drugi dve števili.Nasvet: Učitelj naj bo pozoren zlasti na zapis samostalnikov v dvojini.7. Preberejo besede, prepišejo samostalnike in jim določijo število.8. Preberejo dvojice povedi. Razmišljajo, katera poved iz dvojice je pravilna in jo obkrožijo. Nato pojasnijosvoje rešitve.Nasvet: Učitelj naj učence usmerja k razmišljanju o tem,– ali lahko mleko, sadje, bolezni štejemo ali ne,– česa še ne štejemo (naj naštejejo nekaj primerov),– kateri natakar, ki bi mu naročili »tri čaje«, bi ravnal prav: tisti, ki bi nam prinesel tri žličke čaja, triskodelice čaja, tri lonce čaja,– kako bi družina naročila juho, riž, omako, solato, sok, kruh, jabolčni zavitek, smetano ipd.,– zakaj moramo pri neštevnih samostalnikih uporabljati količinske izraze (npr. skodelica/kos/zajemalka/krožnik …) ipd.V skupini samostalnikov podčrtajo neštevne.9. Dopolnijo nepopolno poved oz. povzetek o neštevnih edninskih samostalnikih.145
10. Poimenujejo, kar je na sličicah, in zapišejo obe besedi.Ob obeh sličicah ustno odgovorijo na vprašanje Kaj je to?Nato pisno dopolnijo zapisani povedi.Opazujejo dopolnjene povedi in sodelujejo v pogovoru o njih – odgovarjajo na vprašanja o vpisanibesedi (tj. so), o številu samostalnikov in o tem, ali so lahko tudi v ednini in dvojini; nato povedo, zakajtem samostalnikom pravimo množinski samostalniki.11. Dopolnijo nepopolni povedi oz. povzetek o množinskih samostalnikih.12. Preberejo samostalnike. Ob ponujenih možnostih in podani strategiji prepoznavanja števila samostalnikovrazmišljajo o številu napisanih samostalnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.Povedo, kateri od samostalnikov imajo lahko tudi ednino in dvojino; nato prepišejo množinske samostalnike.13. Povedi dopolnijo z glagolom je oz. so.Nasvet: Učenci naj rešujejo nalogo sami. Učitelj naj pregleda rešitve frontalno in naj vodi pogovor orešitvah.14. Berejo povedi – pri tem pozorno opazujejo obliko samostalnika. Nato zaznamujejo napake in jih odpravijo,in sicer tako, da na črto napišejo samostalnik v pravilni obliki.Nasvet: Učenci naj rešujejo nalogo sami. Učitelj naj rešitve pregleduje individualno.15. Berejo povedi. Podčrtajo samostalnike in jih prepišejo v preglednico. Nato jim določijo spol in število.Nasvet: Učenci naj rešujejo nalogo sami. Pregled rešitev lahko poteka frontalno.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o številu samostalnika? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje146
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEŠTEVILO SAMOSTALNIKA___________(npr. ________)___________(npr. ________)___________(npr. ________)147
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEŠTEVILO SAMOSTALNIKAEDNINA(npr. jabolko)DVOJINA(npr. jabolki)MNOŽINA(npr. jabolka)148
Predlog nalog za preverjanje1. Podčrtaj samostalnike in jih prepiši na ustrezno mesto.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEZa mačjo igro so primerne pisane žogice.Nekateri ljudje imajo doma celo želve.Vozili sta trčili zaradi prevelike hitrosti.Otroci imajo radi domače živali.Vstopnici je kupil eno uro pred predstavo.Sošolca sta vključena v nogometni krožek.V gledališču moramo imeti prenosni telefon izključen.Potoka se stekata v Ljubljanico.V ednini so samostalniki: ____________________________________________________________________________________________________________________________________V dvojini so samostalniki: ___________________________________________________________________________________________________________________________________V množini so samostalniki: ___________________________________________________________________________________________________________________________________2. Iz naslednje skupine besed prepiši samostalnike in jim določi število.gospodarstvenik, enaindvajset, možje, sotočje, težko, razglasitev, himne, drevesa, zanimiv, županji,poštnina, mijav, simboli, člana, prekuhanSAMOSTALNIK ŠTEVILO SAMOSTALNIK ŠTEVILO149
3. Dopolni.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEEDNINA DVOJINA MNOŽINAčlovekotrokapasvrvzrezkizobfantapes4. V povedih podčrtaj samostalnike. Na črto izpiši tiste, ki jih ne moremo šteti.Nekatere rastline potrebujejo veliko vode.V življenju se človek veliko nauči.____________________________________________Zdravniki nam priporočajo sadje.Nogometna žoga mu je v veselje.Branje mu dela težave.__________________________________________________________________Obkroži.Kaj je značilno za izpisane samostalnike?a) Imajo samo ednino.b) Imajo samo dvojino.c) Imajo samo množino.5. V povedih podčrtaj samostalnike. Na črto izpiši tiste, ki imajo samo množino.V stanovanju morajo biti vhodna vrata vedno zaklenjena.Ajdovi žganci so moja najljubša jed.________________________________________Med počitnicami je šola zaprta.Ošpice so nalezljiva otroška bolezen.Vilice niso za majhne otroke.____________________________________________________________150
6. Obkroži množinske samostalnike.računalniki, pljuča, roke, smuči, možgani, koprive, usteca, jasliDOVOLJENOFOTOKOPIRANJE7. Popravi, kar je narobe. Popravljene povedi napiši na črte.Kupil je dva ledena čaja.Naročil je tri sladolede.Spil je dve vodi.Pojedel je dve torte.V sirarni izdelujejo dva sira.____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________8. Podčrtaj samostalnike in jim določi spol in število.Policisti so med prazniki ugotovili veliko kršitev prometnih predpisov.____________________________________________________________________Redarji so narobe parkiranim vozilom nadeli lisice._________________________________________Zaradi poledice je bilo veliko prometnih nesreč.______________________________________Vsi moji sošolci bodo v soboto igrali igro med dvema ognjema.___________________________________________________151
18 Povsod je lepo – doma je najlepše2. del, str. 33–40, predvideno število ur: 5Operativni cilji:– branje nebesednih sporočil (tj. zemljevida, piktogramov),– branje in poslušanje opisa kraja,– razumevanje prebranega in poslušanega besedila (tj. prepoznavanje teme, ključnih besed, bistvenihin tudi manj bistvenih podatkov),– povzemanje vsebine besedila z dopolnjevanjem miselnega vzorca,– ustno obnavljanje opisa kraja ob miselnem vzorcu,– iskanje podatkov po priročnikih,– tvorjenje in urejanje miselnega vzorca,– pisno opisovanje poljubno izbranega kraja,– primerjanje in presojanje napisanih besedil ter utemeljevanje svojega mnenja,– povzemanje značilnosti opisa kraja,– raba pravilne začetnice v imenih prebivalcev kraja, zemljepisnih lastnih imenih, imenih <strong>jezik</strong>ov inv vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen,– prepoznavanje samostalnikov in njihovega števila.Ciljna tema: Opis kraja.Opis kraja je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti kraja, tj. njegovo lego, sestavo (oz. dele,npr. zaselke), število prebivalcev, gospodarstvo (oz. dejavnosti prebivalcev), javne zgradbe in znamenitosti(tj. kulturne oz. naravne). Glagoli so načeloma v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja,ampak brezčasnost oz. splošnost); če opisujemo kraje, ki jih ni več, so v pretekliku.Opozorilo: Učenci imajo pri opisovanju kraja pogosto težave – in sicer zato, ker– ne znajo natančno opazovati kraja,– ne znajo poimenovati značilnosti kraja (npr. lege, javnih zgradb, znamenitosti ipd.),– niso objektivni (pač pa izrekajo svojo presojo in doživljanje kraja),– ne ločijo splošnih značilnosti kraja od enkratnih preteklih dogodkov v njem, zato pripovedujejo osvojih ali tujih doživetjih v tem kraju ali o pomembnejših dogodkih iz njegove preteklosti.Ker vemo, da je natančno opazovanje kraja temeljni pogoj za njegovo opisovanje, naj učitelj spodbujaučence k opazovanju kraja, v katerem živijo, in krajev, ki jih poznajo oz. skozi katere so potovali,k risanju zemljevidov/načrtov teh krajev ter k »branju« zemljevidov/načrtov/razglednic in opisovneznanih krajev, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih, npr. pri družbi,likovni vzgoji ipd. Poimenovalno zmožnost pa naj razvija s t. i. vajami za bogatenje besednega zaklada,npr. s poimenovanjem vrst naselbin (npr. mesto, vas, naselje), naslikanih ali umišljenih zgradb,gospodarskih dejavnosti, naravnih in kulturnih znamenitosti ipd.Učitelj mora ločiti opis kraja od njegove predstavitve. V predstavitvi kraja je namreč poleg splošnihznačilnosti kraja predstavljena tudi njegova zgodovina – zato je nekaj glagolov v pretekliku. (Učenciobravnavajo predstavitev kraja v 7. razredu.)152
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah:Št. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Na črto in nato na zemljevid Slovenije napišejo ime svojega kraja. Ob zemljevidu se pripravijo na ustniopis lege svojega kraja.Nato se štirje učenci (ob učiteljevi spodbudi) odločijo za javni opis lege svojega kraja. Eden od njihostane v razredu, drugi trije odidejo iz razreda – v razred se vračajo postopoma (tako da ne poslušajoopisov sošolcev). Preostali učenci poslušajo opise in po vsakem napišejo svoje mnenje. Po vseh štirihopisih se pogovarjajo o prednostih in pomanjkljivosti opisov sošolcev.Nasvet: Učitelj naj vodi pogovor o opisih učencev.2. Berejo piktograme in razmišljajo o zgradbah v svojem kraju; svoje ugotovitve zaznamujejo z obkrožanjembesede DA oz. NE.Razmišljajo, kaj bi v domačem kraju pokazali vrstniku iz drugega kraja, in svojo odločitev napišejo nalist. Nato to preberejo pred razredom in pojasnijo svojo izbiro.Nasvet: Učitelj naj na tablo napiše vsako izbiro učenca. Na koncu vseh predstavitev naj se z učencipogovori o njihovih odgovorih.3. Berejo besedilo.4. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila iz 3. naloge.5. Dopolnijo miselni vzorec – vpišejo temo in bistvene podatke (ključne besede so že vpisane).Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da se miselni vzorec začne izpolnjevati desno zgoraj, nato pa senadaljuje v smeri urnega kazalca.Učence naj spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožni narediti sami,pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kaj morajo narediti, da bodo lahko rešili tonalogo (tj. ponovno naj preberejo besedilo iz 3. naloge – najbolje po odstavkih).6. Ob miselnem vzorcu tvorijo strnjeno obnovo opisa kraja.Nasvet: Učitelj naj pred obnavljanjem opozori učence– na pravilno zapovrstje ključnih besed v obnovi (tj. da začnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeriurnega kazalca),– na to, da preidemo k novi ključni besedi šele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane ključnebesede (tj. da ne »skačemo« z ene ključne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vračamo k prvi),in– na to, da v obnovi ne navajamo ključnih besed (prim. lega: Brezovica …), temveč ključne besede posrednoizrazimo z glagoli (npr. lega → Brezovica leži …; sestava → Brezovica je iz petih zaselkov …;prebivalci → Na Brezovici živi … itd.).7. Dopolnijo nepopolno poved in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa rastline.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožninarediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli te podatke(tj. v 5.). Rešitve naj preveri frontalno.8. Pred gledanjem posnetega opisa Pirana sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo navprašanja o njihovem predznanju, izkušnjah ipd.9. Ogledajo si posneti opis kraja.Nasvet: Učitelj naj učence vpraša, ali si želijo posnetek ogledati še enkrat. Če je potrebno, naj jimomogoči ponovno gledanje posnetka.10. Dopolnijo miselni vzorec – vpišejo bistvene podatke (tema in ključne besede so že vpisane).Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge. Učenci verjetno ne bodonapisali vseh bistvenih podatkov, zato bodo skušali prepisovati eden od drugega. Učitelj naj preprečiprepisovanje – učencem naj pove, da si bodo posnetek kasneje ogledali še enkrat in da bodo lahkodopolnili miselni vzorec.11. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja po podrobnejših podatkih iz posnetega opisa.153
12. Še enkrat si ogledajo posnetek. Med poslušanjem/gledanjem napišejo na črte določene podatke.Nasvet: Učitelj naj (na željo učencev) posnetek večkrat prekine, da si bodo učenci lahko zapisali danepodatke. Učence naj opozarja na pravilno pisanje lastnih imen.Nato z napisanimi podatki dopolnijo miselni vzorec v 10. nalogi.13. Ob miselnem vzorcu iz 10. naloge tvorijo strnjeno obnovo opisa kraja.14. Primerjajo miselna vzorca iz 5. in 10. naloge (in sicer ključne besede). Pogovarjajo se o svojih ugotovitvahter povedo svoje mnenje.15. Preberejo navodilo za domačo nalogo in se o njem pogovorijo.Doma se odločijo, kateri kraj bodo opisali, in se ravnajo po navodilu.V šoli obesijo svoje opise na učiteljev plakat. Berejo opise, jih primerjajo in vrednotijo – povedo, kateripodatki manjkajo/so odveč/so napačni, katere poimenovalne/slovnične/ pravopisne napake so odkrili,ter utemeljijo svoje mnenje.16. Razmišljajo o pomenu danih manj znanih besed iz posnetega besedila in jih povežejo z njihovo razlago.17. Napišejo imena prebivalcev danih krajev.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge – v pomoč naj jim ponudiSlovenski pravopis 2001 in Leksikon <strong>slovenski</strong>h krajevnih imen. Opozarja naj jih še na pravilno pisanjeimen prebivalcev kraja (nasproti pisanju imen prebivalcev vrste naselja, npr. Ljubljančan – meščan,Cerkničan – vaščan).18. Napišejo ime prebivalca in prebivalke svojega kraja – pri tem pazijo na rabo velike začetnice.19. V 4. odstavku besedila iz 3. naloge podčrtajo samostalnike; vsakemu določijo število in ga prepišejo naustrezno mesto v preglednici.20. Ob besedilu iz 3. naloge in ponujenih možnostih razmišljajo o tem, katera vrsta lastnih imen prevladujev opisu kraja; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.Nato povedo, zakaj prevladujejo zemljepisna lastna imena (ne pa stvarna ali imena bitij).21. Preberejo nepopolne povedi in napišejo pravilno začetnico.Nasvet: Učitelj naj individualno preverja rešitve; učence naj poziva k pojasnjevanju svojih rešitev.(Verjetno bo moral večkrat razložiti, zakaj se Piranski zaliv piše z veliko začetnico, slovenska in italijanskanarodnost pa ne – tj. ime enega zaliva proti imenu vrste narodnosti; učence bo treba opozorititudi na rabo male začetnice v imenih <strong>jezik</strong>ov, npr. slovenščina, <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong>, italijanščina, italijanski<strong>jezik</strong>.)Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o opisu kraja? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenjeViriEnciklopedija Slovenije, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987.Darinka Kladnik, Sto <strong>slovenski</strong>h krajev, Prešernova družba, Ljubljana 1994.Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995.154
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEOPISKRAJA155
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPROMETNEPOVEZAVELEGAZNAMENITOSTIJAVNEZGRADBEOPISKRAJASESTAVAPREBIVALCIGOSPODARSTVO156
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi naslednje besedilo.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVas Črni Kal leži na Črnikalskem bregu. Njeno jedro je pod prepadnimi stenami Kraškegaroba. Nekoliko niže teče cesta Koper–Kozina. Črni Kal je od Kopra oddaljen 16 km, od Kozinepa 14 km.Vas je iz treh zaselkov, ti so: Barkole, Brandolini in Katinara.V Črnem Kalu živi približno 220 prebivalcev. Zaradi ugodnega podnebja gojijo fige, oljke,mandljevce in zgodnjo zelenjavo; ukvarjajo se tudi z vinogradništvom. Nekaj jih je zaposlenihv kamnolomu blizu vasi ali v bližnjih mestih.Večina hiš v vasi je iz 16. in 17. stoletja. Hiše so si podobne – imajo iz kamna izklesan portal inpoložne strehe, ki so večinoma krite s korci. Nad strehe hiš se dviga cerkveni zvonik; je prostostoječ (tj. stoji ob cerkvi) in je nagnjen približno za en meter.Vas ima dve gostilni, pošto in vaški dom. Šole v vasi ni, zato otroci obiskujejo šolo vDekanih.Črni Kal slovi po svoji arhitekturi in po najdenih predmetih iz davnih časov (npr. kamnitasekira iz prazgodovine, bronasti kipec boginje Junone iz rimskih časov).Miselni vzorec dopolni s temo in bistvenimi podatki; nato pripiši še ključne besede.2. Dopolni.Besedilo iz 1. naloge je ________________ kraja.157
3. Preberi naslednje podatke o nekem kraju.šola, vrtec, cerkev, gostilna, gasilski dom in trgovina, malo kmetov,na osamelcu sredi Ljubljanskega barja, Mali plac (zaščitena naravnadediščina), 400 prebivalcev, ob avtocesti Ljubljana–Vrhnika, vas,služba v Ljubljani, BevkeDOVOLJENOFOTOKOPIRANJEPodatke prepiši v miselni vzorec in jim pripiši ključne besede.4. Miselni vzorec iz 3. naloge pretvori v besedilo. Besedilo napiši.________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________5. Obkroži.Besede iz besedila Dekani, Koper, Kozina, Kraški rob soa) lastna imena bitij.b) zemljepisna lastna imena.c) stvarna lastna imena.6. Napiši veliko začetnico, kjer je treba.Od črnega kala do rižane je 6 km.Najlepši portal ima benkova hiša.Zvonik ob cerkvi sv. valentina je nagnjen za en meter.158
Predlog dodatnega besedilaBrezje so gručasta vas v jugovzhodnem delu Radovljiške kotline,ob cesti Kranj–Jesenice. Od Radovljice je oddaljena 5 km.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEIma okoli 500 prebivalcev. Ljudje se večinoma ukvarjajo z živinorejo, zaposleni pa so tudi vpodjetjih v okoliških krajih.Na Brezjah je zelo razvit romarski turizem – tu je najbolj znana slovenska romarska cerkevMarija Pomagaj (s konca 19. stoletja). V njej je oltar arhitekta Janeza Vurnika s slikoMarije Pomagaj, v stranskih oltarjih pa so slike <strong>slovenski</strong>h slikarjev Ivana Groharja in IvanaVavpotiča. Ob cerkvi je frančiškanski samostan. V atriju med cerkvijo in samostanom je kapelica,posvečena sv. Frančišku Asiškemu.V vasi imajo dve trgovini, gostišče, prosvetni in gasilski dom, turistično, gasilsko in športnodruštvo ter pošto.159
19 V državi, na občini, v družini2. del, str. 41–45, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– poznavanje in upoštevanje posebnega položaja slovenščine v Republiki Sloveniji (tj. državni <strong>jezik</strong>in uradni <strong>jezik</strong>),– poznavanje in upoštevanje posebnega položaja italijanščine in madžarščine v delu RepublikeSlovenije (v delu slovenske Istre in delu Prekmurja),– ločevanje knjižnega <strong>jezik</strong>a od neknjižnega,– poznavanje in upoštevanje okoliščin rabe knjižnega in neknjižnega <strong>jezik</strong>a,– obvladanje strokovnih izrazov državni <strong>jezik</strong>, uradni <strong>jezik</strong>, knjižni <strong>jezik</strong>, neknjižni <strong>jezik</strong>.Ciljni temi: Družbeni položaj slovenščine in drugih <strong>jezik</strong>ov v Republiki Sloveniji. Knjižni in neknjižni<strong>jezik</strong>.Slovenščina je v Republiki Sloveniji državni <strong>jezik</strong>; to pomeni, da predstavlja našo državo. Pri ustnemin pisnem sporazumevanju jo uporabljajo državni organi (npr. člani vlade, parlamenta), zapisana je nadenarju in tudi državna himna se poje v slovenščini. Slovenščina je z ustavo določena tudi za uradni<strong>jezik</strong> v Republiki Sloveniji; to pomeni, da v slovenščini poteka vse javno sporazumevanje v Sloveniji(poslovanje, javni napisi, oglasi …). Na območju, na katerem živi italijanska narodna skupnost (tj.v delu slovenske Istre), je poleg slovenščine uradni <strong>jezik</strong> tudi italijanščina, na območju, na kateremživi madžarska narodna skupnost (tj. v delu Prekmurja), pa tudi madžarščina. Dvojezičnost je nateh področjih izpričana z enakopravno rabo obeh <strong>jezik</strong>ov v javnosti (npr. dvojezični krajevni napisi,dvojezični poštni obrazci ipd.)Vrtci in šole na dvojezičnem ozemlju slovenske Istre so enojezični; to pomeni, da otroci slovenske narodnostiobiskujejo vrtce/šole s <strong>slovenski</strong>m učnim <strong>jezik</strong>om (vendar se učijo tudi italijanščine), otrociitalijanske narodnosti pa vrtce/šole z italijanskim učnim <strong>jezik</strong>om (vendar se učijo tudi slovenščine).Vrtci in šole na dvojezičnem ozemlju Prekmurja so dvojezični; to pomeni, da otroci slovenske inmadžarske narodnosti obiskujejo vrtce/šole, v katerih se enakopravno uporabljata oba <strong>jezik</strong>a (slovenščinain madžarščina).160*****Slovenski <strong>jezik</strong> uporabljamo ne le pri govornem nastopanju, pisanju oz. branju, temveč tudi pri pogovarjanju,npr. doma, v šoli, službi, v mestih, na podeželju … – vendar v vseh teh okoliščinah neuporabljamo »istega <strong>jezik</strong>a« oz. iste zvrsti <strong>jezik</strong>a. Slovenski <strong>jezik</strong> je namreč raznovrsten, tj. ima večrazličic oz. zvrsti.Nekatere <strong>jezik</strong>ovne zvrsti uporabljamo na vsem slovenskem ozemlju, druge pa samo na njegovemdelu oz. v določeni skupini ljudi. Zato delimo <strong>jezik</strong>ovne zvrsti na dve skupini: na knjižne zvrsti aliknjižni <strong>jezik</strong> in neknjižne zvrsti ali neknjižni <strong>jezik</strong>.Knjižni <strong>jezik</strong> je skupen za vse Slovence – ima narodnozdruževalno vlogo. Ljudem iz različnih koncevSlovenije in iz različnih družbenih skupin omogoča, da razumejo eden drugega (če ne bi bilo knjižnega<strong>jezik</strong>a, se Slovenci iz zelo oddaljenih krajev med seboj ne bi mogli sporazumevati). Knjižni <strong>jezik</strong>ima dve različici: zborno in knjižno pogovorno. Zborni <strong>jezik</strong> je strožja različica knjižnega <strong>jezik</strong>a,knjižni pogovorni <strong>jezik</strong> pa je njegova nekoliko bolj sproščena, manj stroga različica (od zbornega seloči predvsem v izgovarjanju besed, tako npr. opušča končni nenaglašeni samoglasnik, prim. začnimodelat, smo delal, smo bli). Zborni <strong>jezik</strong> uporabljamo predvsem pri branju in pisanju, pri govorjenju
pa le, če govorno nastopamo (tj. govorimo pred množico ljudi); učimo se ga v šoli; njegove besedein pravila so predpisani in opisani v <strong>jezik</strong>ovnih priročnikih. V knjižnem pogovornem <strong>jezik</strong>u se samopogovarjamo, in sicer z ljudmi z raznih koncev Slovenije.Neknjižnih <strong>jezik</strong>ovnih zvrsti je več; načeloma jih ne pišemo, govorimo pa le v pogovorih na posameznihdelih slovenskega ozemlja (npr. narečja in pokrajinski pogovorni <strong>jezik</strong>i) ali v posameznihdružbenih skupinah (sleng /<strong>jezik</strong> ljudi iz iste starostne skupine/, žargon /<strong>jezik</strong> ljudi v poklicnih ininteresnih skupinah/, argo /skrivni <strong>jezik</strong> ljudi na družbenem obrobju oz. v podzemlju/).Opozorilo: Knjižnega <strong>jezik</strong>a nihče od nas ne govori doma; otrokov prvi <strong>jezik</strong> je namreč neknjižni(narečje ali pokrajinski pogovorni <strong>jezik</strong>). S knjižnim <strong>jezik</strong>om se otroci sicer srečajo že pred vstopomv šolo, npr. pri poslušanju pravljic (če jim jih berejo starši ali so posnete na kasetah), gledanju televizije,obisku gledaliških in drugih predstav …, vendar se ga načeloma začnejo sistematično učiti všoli. Ker se jim zdi nenaraven, imajo z njim precej težav. Ker pa ima knjižni <strong>jezik</strong> narodnozdruževalnovlogo in ker v njem pišemo in beremo ter govorno nastopamo, mora učitelj pri pouku knjižnemu<strong>jezik</strong>u posvetiti veliko pozornosti, predvsem naj učence spodbuja k njegovi rabi (ne le pri slovenščini,temveč pri vseh predmetih) in pri tem naj bo učencem tudi sam dober zgled.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Opazujejo fotografije pod naslovom enote. Nato v pogovoru, ki ga vodi učitelj, povedo, da so na njihjavni napisi (ime kraja na tabli in kažipot, ime ulice in ime ustanove) in da so dveh vrst: enojezični indvojezični. Povedo, v katerih <strong>jezik</strong>ih so napisani dvojezični napisi in kje v Sloveniji bi jih lahko našli.Nato odgovarjajo na vprašanja o rabi slovenščine kot državnega <strong>jezik</strong>a.Nasvet: Učitelj naj učence usmerja tako, da bodo sami prišli do izraza državni <strong>jezik</strong>. – Na fotografijinaj prepoznajo zgradbo slovenskega parlamenta (državnega zbora).2. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo bistvene značilnosti slovenščine kot državnega<strong>jezik</strong>a.3. Ogledajo si fotografije z javnimi napisi (ime ustanove, kraja in ulice). Nato povedo, v katerem <strong>jezik</strong>uso napisani.Povedo tudi, v katerem <strong>jezik</strong>u je napis na njihovi šoli in v katerih <strong>jezik</strong>ih je napisano ime kraja na spodnjifotografiji. Povedo, kateri <strong>jezik</strong> je na prvem mestu in kateri na drugem, ter skušajo razložiti, zakajje tako.Nasvet: Učenci lahko navedejo še kakšen podoben primer.4. Ogledajo si ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo,kaj delata dečka, v katerem <strong>jezik</strong>u to delata, zakaj je tako in v katerem slovenskem mestu (deluSlovenije) prihaja do takih govornih situacij; v slovenščino prevedejo odgovor v italijanščini.Potem sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, ki se navezujejo na že videni posnetek besedilao Piranu v 18. enoti.Nasvet: Če imajo pri odgovarjanju težave, naj si ponovno ogledajo tisti del posnetka, ki govori o prebivalcihPirana in o njihovem <strong>jezik</strong>u. – Z učiteljevo pomočjo naj ugotovijo, da so šole v delu slovenskeIstre enojezične.5. Ogledajo si fotografiji v tej nalogi. Povedo, v katerih <strong>jezik</strong>ih sta napisa in zakaj je tako.161
6. Ogledajo si zemljevid Slovenije in obarvani območji (v delu slovenske Istre na jugozahodu in Prekmurjana severovzhodu). Povedo, kje se poleg slovenščine kot uradni <strong>jezik</strong> uporablja tudi italijanščina/madžarščina, na kateri državi mejita ti dve območji in zakaj se tu govorita oba <strong>jezik</strong>a (tj. zaradi avtohtonostiobeh narodnih skupnosti).Ob zemljevidu naštejejo imena krajev, v katerih živita italijanska oz. madžarska manjšina (navedejo obekrajevni imeni, tj. slovensko in italijansko oz. madžarsko).Nato si ogledajo ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog). Povedo,kaj delata dečka, v katerem <strong>jezik</strong>u to delata, zakaj je tako in v katerem slovenskem kraju (delu Slovenije)prihaja do takih govornih situacij; povedo, kaj pomeni besedilo v madžarščini in kako so to ugotovili.S pomočjo staršev in drugih virov skušajo odgovoriti na vprašanja o tem, v katere šole hodijo <strong>slovenski</strong>in madžarski otroci na dvojezičnem območju Prekmurja, v katerem <strong>jezik</strong>u poteka pouk v teh šolah in včem se ločijo piranske šole od lendavskih. Šole ločijo med seboj.Nasvet: Učitelj naj učencem pomaga ugotoviti, da so šole v delu slovenske Istre enojezične, v deluPrekmurja pa dvojezične, ter opisati razliko med enojezično in dvojezično šolo.7. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo – tako povzamejo bistvene značilnosti slovenščine koturadnega <strong>jezik</strong>a v naši državi in tudi poseben položaj italijanščine in madžarščine na dvojezičnemozemlju.8. Pozorno poslušajo posnetek.9. Sodelujejo v pogovoru – povedo, ali so razumeli posneto besedilo; če ga niso, povedo, zakaj ne. Natopovedo še, o čem so govorile osebe na posnetku.Nasvet: Verjetno učenci ne bodo razumeli posnetih besedil, torej ne bodo prepoznali teme, zato naj jimpri tem pomaga učitelj.Ogledajo si ilustracijo v tej nalogi, preberejo nepopolno poved v oblačku in jo dopolnijo. Povedo, zakajso jo dopolnili prav s tem podatkom.10. Nekaj dvojic odigra pogovor s posnetka v »domačem«, tj. neknjižnem <strong>jezik</strong>u (narečju oz. pokrajinskempogovornem <strong>jezik</strong>u). Preostali sošolci jih poslušajo in presojajo, ali so govorili »po domače«.Nato sodelujejo v pogovoru – presojajo razumevanje in rabo neknjižnega <strong>jezik</strong>a ter razmišljajo o vlogiknjižnega <strong>jezik</strong>a.11. Iste dvojice odigrajo isti pogovor kot v 10. nalogi, vendar v drugačnih okoliščinah (tj. sogovorca nistaiz istega kraja, temveč z različnih koncev Slovenije). Preostali sošolci jih poslušajo in presojajo, ali sogovorili knjižno.Nato sodelujejo v pogovoru – presojajo razumevanje knjižnega <strong>jezik</strong>a ter odgovarjajo na vprašanja osvojih izkušnjah s knjižnim <strong>jezik</strong>om ter o njegovi narodnopovezovalni vlogi.Nasvet: Učitelji v šolah v Prekmurju naj prilagodijo to nalogo tako, da učenci odigrajo pogovor s sogovorkos Primorske.12. Preberejo nepopolne poved in jih dopolnijo – tako povzamejo okoliščine in značilnosti rabe slovenskegaknjižnega in neknjižnega <strong>jezik</strong>a.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o položaju <strong>jezik</strong>ov v Republiki Sloveniji? (Dopolni povedi in miselni vzorec.)Kaj si delal v zadnji učni enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje162
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE________________ je v Republiki Sloveniji državni <strong>jezik</strong>.________________ je v Republiki Sloveniji uradni <strong>jezik</strong>.Na območju, na katerem živijo Slovenci in Italijani, je polegslovenščine uradni <strong>jezik</strong> tudi __________________.Na območju, na katerem živijo Slovenci in Madžari, je polegslovenščine uradni <strong>jezik</strong> tudi __________________.SLOVENŠČINA_________________(= ko pišemo, beremo,se pogovarjamo pri pouku,na televiziji javnonastopamo)_________________(= ko se pogovarjamos sorodniki, prijateljiin sošolci)163
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESLOVENŠČINA je v Republiki Sloveniji državni <strong>jezik</strong>.SLOVENŠČINA je v Republiki Sloveniji uradni <strong>jezik</strong>.Na območju, na katerem živijo Slovenci in Italijani, je polegslovenščine uradni <strong>jezik</strong> tudi ITALIJANŠČINA.Na območju, na katerem živijo Slovenci in Madžari, je polegslovenščine uradni <strong>jezik</strong> tudi MADŽARŠČINA.SLOVENŠČINAKNJIŽNI JEZIK(= ko pišemo, beremo,se pogovarjamo pri pouku,na televiziji javnonastopamo)NEKNJIŽNI JEZIKI(= ko se pogovarjamos sorodniki, prijateljiin sošolci)164
20 Dan za dnem od jutra do večera2. del, str. 46–53, predvideno število ur: 5Operativni cilji:– branje in poslušanje opisa delovnega dne,– razumevanje prebranega in poslušanega besedila,– povzemanje vsebine besedila z dopolnjevanjem preglednice in povedi ter z razvrščanjem povedi,– znajdenje v besedilu,– razvrščanje dejanj v pravilno zapovrstje,– primerjanje opisov delovnika,– poročanje o svojih ugotovitvah,– ustno opisovanje svojega delovnika,– povzemanje značilnosti opisa delovnika,– odpravljanje ponavljanja besede,– presojanje ustreznosti povedi in utemeljevanje svojega mnenja.Ciljna tema: Opis delovnega dne.Opis delovnega dne je besedilo, v katerem v pravilnem zapovrstju naštejemo, kaj vse dela osebapo navadi čez dan oz. kako po navadi preživlja dneve/konce tedna/ praznike/počitnice. Zato so glagolinačeloma v t. i. splošnem sedanjiku, in sicer v obliki za 3. osebo ednine; če opisujemo svoj delovnidan, so v 1. osebi ednine. Zapovrstje dejanj pogosto izražamo s časovnimi izrazi, npr. najprej, nato,potem, vmes, na koncu, nazadnje.Opozorilo: Učence med opisovanjem delovnika pogosto »odnese«– v pripovedovanje o enkratnem dogodku, npr. o tem, kaj so delali oz. kako so preživeli prejšnjidan/konec tedna/praznik/počitnice,– v vrednotenje svojih opravil oz. doživetij (tj. kaj najraje delajo oz. kateri del dneva jim je najljubši)ali– v napovedovanje svojih dejanj (tj. kaj bodo delali popoldne/naslednji dan ipd.).Učitelj mora obvladati značilnosti opisovanja delovnika; le tako bo prepoznal učenčeve »odmike« odopisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve še to, da imajo učenci pri opisovanjudelovnika pogosto težave, in sicer zato,– ker ne znajo natančno opazovati dejanj osebe v delovniku ali si jih ne znajo predstavljati,– ker ne znajo poimenovati dejanj, orodja, prostora oz. jih poimenujejo s splošnimi ali napačnimiglagoli/samostalniki ali se izražajo opisno ali– ker ne znajo razvrstiti dejanj v ustrezno zapovrstje (dejanja so namreč večinoma časovno povezana).Zato mora učence spodbujati k natančnemu opazovanju delovnika raznih oseb oz. k natančnim predstavamo tem, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih, npr. pri spoznavanjuokolja oz. družboslovju in naravoslovju. Učence naj vodi pri sistematičnem razvijanju njihovepoimenovalne zmožnosti, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umišljenih dejanj, pripomočkov inprostorov, s povezovanjem imen dejanj z imeni pripomočkov/prostorov ipd. Zmožnost kronološkegarazvrščanja dejanj pa naj razvija tako, da učenci najprej naštejejo vsa dnevna opravila izbrane osebein jih nato razvrščajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrščena dejanja.165
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Pred reševanjem prve naloge preberejo naslov enote in si ogledajo ilustracije pod njim. Povedo, kajnapoveduje naslov in kaj prikazujejo ilustracije; na podlagi teh podatkov povedo, kaj je verjetno cilj teenote.Nato razvrstijo ilustracije v pravilno zapovrstje (tega zaznamujejo s številkami) in povedo, kaj dela Jandan za dnem od jutra do večera.Potem sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja (iz 1. naloge) o svojemvsakdanu oz. delovniku.2. Berejo besedilo.3. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o Janovih dopoldanskih opravilih in zunajšolskihdejavnostih.Preglednico dopolnijo z zahtevanimi podatki; te prepišejo iz besedila v 2. nalogi.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o Janovih preostalih dejavnostih.4. Še enkrat preberejo besedilo iz 2. naloge.Nato se lahko razvrstijo v dvojice. S sošolcem iz dvojice dopolnjujejo nepopolne povedi; dopolnjenepovedi nato uredijo v pravilno zapovrstje.Povedo, ali je zapovrstje dogodkov pomembno, ter pojasnijo svoje mnenje.5. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, v katerem času potekajo Janove dejavnosti; nato obkrožijočrko pred pravilnim odgovorom.6. Dopolnijo nepopolni povedi in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa delovnega dne.7. Janov delovnik primerjajo s svojim, in sicer tako, da najprej dopolnijo preglednico z Janovimi podatki,nato te primerjajo s svojimi in s križcem zaznamujejo vsak drugačen podatek. Ustno poročajo o tem, kajje enako in kaj različno, ter sproti ponazarjajo svoje ugotovitve.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k razmišljanju o strategiji reševanja naloge; pomaga naj učencem,ki tega niso zmožni narediti sami.8. Opazujejo ilustracije in jih razvrščajo (v ilustracije vpišejo ustrezno številko).Nato napišejo na list papirja opis Uršinega delovnika.Razvrstijo se v dvojice; v njih primerjajo rešitve obeh delov naloge (tj. razvrstitev ilustracij in opis delovnika)in izdelajo skupni rešitvi dvojice. Ena dvojica poroča o svojih rešitvah, druge dvojice pa izražajosvoje strinjanje oz. nestrinjanje.9. Ogledajo si posneti opis delovnika.10. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini posnetega besedila.11. Dopolnijo nepopolne povedi; nato jih uredijo v pravilno zapovrstje.Nasvet: Učenci lahko preverijo svoje rešitve tako, da si še enkrat ogledajo posnetek, med gledanjem alipo njem pa preverijo svoje zaporedje.12. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, ki jih usmerjajo v primerjavo Janovega in Nežinegadelovnika.13. Doma napišejo opis svojega delovnika/delovnika, kakršnega si želijo/svoje običajne sobote oz. nedeljeter se pripravijo na govorni nastop.V šoli govorno nastopajo ter poslušajo govorne nastope sošolcev, jih vrednotijo in pojasnjujejo svojemnenje.Nasvet: Učitelj naj pred prvim govornim nastopom napiše na tablo ali plakat, na kaj naj bodo poslušalcipozorni med govornimi nastopi. Po vsakem govornem nastopu naj vodi pogovor o njem.166
14. K napisanim samostalnikom pripišejo pravilno besedo, tj. deloven ali delaven.Nasvet: Učitelj naj učencem pomaga z razlago obeh besed: deloven pomeni tak, ki dela/je za delo/jepovezan z delom (npr. delovni dan/čevlji), delaven pa pomeni tak, ki rad dela/veliko dela (npr. delavneroke/učenke).Učencem naj ponudi še nekaj takih primerov, npr. orodje/orožje: Kladivo je _________, Puška je_________; trenerka/trenirka: __________ je čestitala zmagovalcu, Oblekla sem Alenkino __________; morem/moram: Čez pet minut _______ oditi domov, Z zlomljeno roko ne _________ igrati odbojke.15. Tvorijo zveze iz dveh povedi, in sicer tako, da najprej preberejo prvo/začetno poved, nato pa izberejoustrezno drugo poved in to prepišejo. Ob vsaki izbiri povedo, zakaj so se tako odločili.Nasvet: Učitelj naj na koncu prebere napačne zveze povedi – pri tem naj glasneje izgovori ponovljenebesede; učence naj sprašuje učence po njihovem mnenju o takih zvezah.16. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno oblikovanimi besedami iz oklepaja.17. Podčrtane besede (za števila) napišejo s številko.18. Nepopolne besede v povedi dopolnijo z manjkajočo začetno črko v ali u.Nato javno preberejo posamezno poved ter povedo, katero črko so vpisali in s katerim glasom so joprebrali.Nasvet: Učitelj naj vse dopolnjene besede sproti zapisuje na plakat in ta naj še nekaj časa visi v razredu.Črke v na začetku besede pred soglasnikom (npr. vzeti, vsak), ne beremo z istim glasom, kot jo beremo,če je pred samogalsnikom (npr. vaza – torej z zobno-ustničnim v); lahko jo izgovorimo kot u.19. Preberejo nepopolne povedi, razmišljajo o zaporedju dogodkov, izberejo ustrezno besedo v oklepaju injo prepišejo.20. Preberejo nepopolne povedi, razmišljajo o zaporedju dogodkov, izberejo ustrezno besedo in jo prepišejo.21. Preberejo povedi in povedo, kaj poimenujejo podčrtane besede. (Pri razlagi besed si lahko pomagajotudi z ilustracijo in besedilom v oblačku.)Nasvet: Učitelj naj učencev ne sprašuje, ali je v povedih uporabljena večpomenska beseda vila ali ne– tega naj ne naredi zato, ker v teh primerih ne gre za pomensko povezanost (torej ne gre za večpomenko),temveč za tri besede, ki le zvenijo enako, medtem ko pomensko niso povezane (zato so enakozvočniceali homonimi – v slovarju ima vsaka svoj slovarski sestavek, prim. vila 1 , vila 2 , vile).Nato povedo, v katerem številu so te tri besede.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kateri od podčrtanih samostalnikov je množinski (tj. nimaednine in dvojine); obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom in pojasnijo svojo rešitev.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o opisu delovnega dne? (Dopolni povedi.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje167
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEV opisu delovnega dne ________________,kaj vse se je v njem zgodilo.Dogodke moramo pravilno ______________.V opisu delovnega dne naštejemo,kaj vse se je v njem zgodilo.Dogodke moramo pravilno razvrstiti.168
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi besedilo.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEBrane Jerman pripravlja, ureja in bere radijska poročila, tj. aktualne novice o pomembnejšihdogodkih; delo opravlja v dopoldanskem, popoldanskem, večernem ali nočnem programuRadia Slovenija.Kadar ima službo zjutraj oz. dopoldne, vstane že ob 4. uri in odide na Radio Slovenija. Najprejse pogovori z dežurnim nočnim novinarjem o tem, kaj se je zgodilo ponoči, nato pa še pregledaagencijske novice in pripravi poročila ob 6.00 in 6.30. Nato pripravi in ob 7. uri tudi vodidaljšo informativno oddajo Druga jutranja kronika. Potem celo dopoldne sestavlja krajša poročilater jih na drugem programu bere vsako uro med 8.30 in 12.30, medtem ko jih na prvemprogramu vsako polno uro bere poklicni napovedovalec. Okrog 13. ure odide iz službe – predtem se sestane z novinarji iz popoldanske izmene ter jih seznani s pomembnejšimi minulimiin napovedanimi dogodki.Kadar ima delo popoldne, pride na delovno mesto ob 12.30. Najprej se pogovori s kolegi izdopoldanske izmene o pomembnejših minulih in napovedanih dogodkih, nato pa s sodelavci izpopoldanske izmene pripravi poročila ob 14. uri. Potem začne zbirati in urejati novice in prispevkesvojih sodelavcev za osrednjo popoldansko informativno oddajo Dogodki in odmeviob 15.30. Komaj je ta oddaja mimo, že pripravlja in bere kratka poročila ob 17. in 18. uri. Ob19. uri je na sporedu polurna oddaja Radijski dnevnik; to vodi sam ali kdo iz njegove izmene.Vsak tretji teden ima večerno delo. Takrat pride v službo ob 18.30 in takoj začne spremljatidogajanje doma in po svetu – z njim seznani poslušalce v poročilih ob 21. uri, ob 22. uri pa vdaljši oddaji Zrcalo dneva. Po tej oddaji odide domov.Približno dvakrat na tri tedne opravlja delo dežurnega nočnega novinarja; takrat pride v služboob 21. uri. Prva nočna poročila, ki jih pripravi in prebere, so opolnoči, nato pa spet vsako polnouro do jutra, tj. do 5. ure. Vmes pripravlja daljšo informativno oddajo Prva jutranja kronika injo vodi ob 5.30. Nato se odpravi domov.Odgovori.Kje dela Brane Jerman?a) Na Televiziji Slovenija.b) Na lokalnem radiu.c) Na Radiu Slovenija.č) V Vladi Republike Slovenije.Kaj je po poklicu?a) Radijski napovedovalec.b) Dežurni novinar.c) Novinar in voditelj radijskih informativnih oddaj.č) Voditelj televizijskih zabavnih oddaj.Kdaj je v službi?a) Vedno podnevi.b) Vedno ponoči.c) Samo zjutraj in zvečer.č) V glavnem podnevi, včasih pa tudi ponoči.169
Kaj je predstavljeno v besedilu?a) Njegovo dolgo življenje.b) Njegov delovnik.c) Njegov včerajšnji dan.č) Njegov jutrišnji dan.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE2. Dopolni.Kdaj pride v službo, če dela– dopoldne? _____________– popoldne? _____________– zvečer? _____________– ponoči? _____________3. Odgovori.Kdaj odide domov, če je v službi dopoldne? ___________________Kolikokrat je v službi ponoči? ______________________________Zakaj mora ob koncu svojega dela seznaniti svoje prihajajoče kolege z najpomembnejšimi dogodki,ki so se zgodili, in s tistimi, ki so napovedani?_____________________________________________________________________________4. Katera oddaja je na sporedu ob kateri uri? Dopolni preglednico.URANASLOV ODDAJEPrva jutranja kronikaDruga jutranja kronika15.30Radijski dnevnik22.005. Preberi besedilo, ki ga je napisal Florijan.Ob sobotah zelo rad dolgo spim. Ko vstanem, mama po navadi že kuha kosilo. Ko se umijemin oblečem, lahko že sedem za mizo ter kosim s starši in sestro. Vsako soboto popoldne gremza najmanj eno uro kolesarit, saj je kolesarjenje moj najljubši šport, vendar zanj med tednom nidovolj časa. Pozno popoldne se navadno dobimo s sošolci in prijatelji, včasih mečemo žogo nakoš, včasih pa igramo nogomet. Ob sobotnih večerih si zelo rad ogledam film po televiziji, najrajeimam znanstvenofantastične, in grem spat pozneje kot med tednom.170
Obkroži.Je to besedilo opis delovnika?Utemelji odgovor.DA NEDOVOLJENOFOTOKOPIRANJE__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________6. Preberi naslednje besedilo, ki ga je napisal Tomaž.Včeraj zjutraj sem se zbudil že ob 6. uri. Vstal sem, se umil in oblekel, potem pa odpeljal našegaovčarja Runa na jutranji sprehod. Ob 7. uri sva se vrnila domov. Pojedel sem zajtrk, pogledal všolsko torbo, ali je v njej vse, kar potrebujem za šolo, nato pa sem se odpravil v šolo. Na poti došole sem srečal sošolca Petra, ki je izjemoma prespal pri babici in dedku. V šoli sem bil do 14. ure.Tam se tudi kosil. Ob treh sem prišel domov. Dobro, da sem hitro napisal domačo nalogo, saj sonas ob petih obiskali sorodniki iz Maribora. Ker nas redko obiščejo, so ostali pri nas kar do osmih.Spat sem šel ob devetih.Katero besedilo je napisal Tomaž?a) Besedilo, v katerem je pripovedoval o včerajšnjem dnevu.b) Besedilo, v katerem je opisal svoj delovni dan.c) Besedilo, v katerem je opisal praznični dan.č) Besedilo, v katerem je opisal svoj delovni teden.171
21 Velikanski in hitri valovi2. del, str. 54–59, predvideno število ur: 4Operativni cilji:– branje in poslušanje opisa naravnega pojava,– razumevanje prebranega in poslušanega besedila (tj. prepoznavanje teme, ključnih besed in bistvenihpodatkov),– povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem,– tvorjenje govorjenega opisa naravnega pojava,– iskanje podatkov po priročnikih in drugih virih,– poročanje o svojih ugotovitvah,– povzemanje značilnosti opisa naravnega pojava.Ciljna tema: Opis naravnega pojava.Opis naravnega pojava je besedilo, v katerem prikazujemo ponavljajoči se naravni pojav (npr. cunami,kapnik, oblak, zrna toče, potres, snežni plaz), in sicer povemo/napišemo, kaj je zanj značilno (npr.oblika, višina, hitrost, moč, delovanje), kje nastane in kako. Glagoli so načeloma v sedanjiku (ta neizraža trenutka sporočanja, ampak brezčasnost oz. splošnost).Opozorilo: Učence med opisovanjem naravnega pojava pogosto »odnese«– v obnavljanje časopisnega/radijskega/televizijskega poročila o enkratnem naravnem dogodku (npr.o izbruhu Etne),– v objektivno pripovedovanje (oz. poročanje) o enkratnem naravnem dogodku (npr. o potresu vPosočju),– v subjektivno pripovedovanje o tem, kako so naravni pojav doživeli sami oz. njihovi sorodniki/prijatelji/znanci,– v izražanje in razlaganje svojih strahov pred nastankom naravnega pojava (npr. Najbolj se bojim…),– v napovedovanje nastanka naravnega pojava,– v naštevanje varnostnih ukrepov ob naravnem pojavu ipd.Učitelj mora obvladati značilnosti opisovanja naravnega pojava; le tako bo prepoznal učenčeve »odmike«od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve še to, da imajo učenci priopisovanju naravnega pojava pogosto težave zato, ker sploh ne razmišljajo o naravnih pojavih, ali sijih ne znajo predstavljati oz. jih ne znajo opazovati ter ker ne znajo poimenovati njihovih značilnostiin spreminjanj. Zato naj takrat, ko se z učenci pogovarja o aktualnih potresih, plazovih ipd. naravnihpojavih, učencem opiše ta naravni pojav, torej naj predstavi njegove splošne značilnosti (tj. kakšenje, kje nastane in kako).Učitelj mora ločiti opis naravnega pojava od razlage nastanka naravnega pojava – v razlagi namrečprikazujemo vzroke in posledice njegovega nastanka, ne pa njegovih značilnosti. (Učenci obravnavajorazlago nastanka naravnega pojava v 8. razredu.)172
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – na podlagi svojega predznanja in izkušenj odgovarjajo navprašanja o obliki in sestavi Zemlje ter o potresih.Nasvet: Učitelj lahko naveže pogovor na cunami, ki je decembra 2004 povzročil veliko žrtev; učencizanj zagotovo vedo.2. Berejo besedilo.3. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi besedila; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.Nasvet: Učitelj se lahko z učenci pogovori o tem, kaj je tajfun in kaj vulkan.4. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj so cunamiji; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.5. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila iz 2. naloge.6. V miselni vzorec napišejo vprašanja (ključne besede) za opis cunamijev (tj. ponujena vprašanja prepišejona ustrezno mesto).7. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o enkratnosti/večkratnosti cunamijev; nato obkrožijo črko predpravilno rešitvijo.8. Dopolnijo nepopolni povedi in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa naravnega pojava.9. Doma iščejo podatke o cunamijih (po priročnikih, videokasetah in drugih virih); nato v šoli poročajo osvojih ugotovitvah.Nasvet: Učenci bodo zagotovo našli veliko podatkov o posameznih cunamijih v zgodovini človeštva– zato naj učitelj pred njihovim poročanjem nariše po sredini table navpičnico in učencem pove, dabo na levo polovico pisal splošne podatke o cunamijih (tj. podatke za opis), na desno pa podatke oposameznem cunamiju (tj. podatke za pripoved). Učenci naj med poročanjem pomagajo učitelju prirazvrščanju podatkov na levo ali desno stran.10. Ogledajo si posneti opis naravnega pojava.11. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o vrsti poslušanega besedila in o njegovi temi; nato obkrožijo črkipred pravilnima odgovoroma.12. Posnetek si ogledajo še enkrat. Med gledanjem lahko dopolnijo miselni vzorec z manjkajočimi bistvenimipodatki; po gledanju pa v miselni vzorec vpišejo temo in ključne besede (oz. vprašanja – pri temsi lahko pomagajo s 6. nalogo).Opozorilo: V prvi izdaji <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5 je napaka v miselnem vzorcu (v Rešitvah), in sicer vpodatku o rasti kapnikov. Pravilni podatek je: za nekaj stotink do nekaj desetink mm.13. Ob miselnem vzorcu iz 12. naloge ustno obnovijo opis kapnikov.Nasvet: Učitelj naj pred obnavljanjem opozori učence– na pravilno zapovrstje ključnih besed v obnovi (tj. da začnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeriurnega kazalca),– na to, da preidemo k novi ključni besedi šele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane ključnebesede (tj. da ne »skačemo« z ene ključne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vračamo k prvi),in– na to, da v obnovi ne navajamo ključnih besed (prim. Kje nastane pojav? …), temveč na vprašanja karodgovorimo (npr. Kje nastane pojav? → Kapniki rastejo v … itd.).14. Prevzeto ime za dano vrsto kapnikov (tj. stalaktit, stalagmit) povežejo z ustreznim <strong>slovenski</strong>m opisomter dopolnijo poved s pojasnilom izrazov stoječi kapnik oz. viseči kapnik.173
15. Naštejejo imena <strong>slovenski</strong>h kraških jam, v katerih so kapniki.16. Nepopolno besedilo dopolnijo z manjkajočimi podatki – te lahko izberejo med ponujenimi in jih prepišejo.17. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi oz. naslovu besedila iz 16. naloge; nato obkrožijo črko predpravilnim odgovorom.18. Razvrstijo naštete naravne pojave.19. Izberejo si enega od naštetih naravnih pojavov in opišejo njegov nastanek. (Pri tem si lahko pomagajoz besedilom iz 16. naloge.)20. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno oblikovanimi besedami iz oklepaja.21. Dani besedi (tj. le) izberejo sopomenko ter jo z njo zamenjajo v povedi; nato to poved napišejo.22. Presojajo zapisa besede in obkrožijo pravilnega. Nato javno preberejo svoje rešitve.Nasvet: Učitelj naj vse besede sproti pravilno piše na plakat in ta naj še nekaj časa visi v razredu.23. Preberejo krajše besedilo in podčrtajo samostalnike. Te nato prepišejo v preglednico ter jim pripišejospol in število (pri tem si pomagajo tudi z besedilom). Na koncu ob vsakem samostalniku napišejo, kajpoimenuje: bitje, stvar ali pojem.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o opisu naravnega pojava? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje174
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE_______ nastanepojav?OPISNARAVNEGAPOJAVA_______ nastanepojav?175
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEKje nastanepojav?OPISNARAVNEGAPOJAVAKako nastanepojav?Kaj je zanjznačilno?176
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi besediloDOVOLJENOFOTOKOPIRANJEMorje na površini ne miruje. Morsko vodo premikajo morski tokovi, nanjo pa s svojo privlačnosilo vplivata tudi Sonce in Luna. Pomembnejša je sila Lune, ker je ta bližja Zemlji. Vodatistih morij, ki so obrnjena proti Luni, je višja, voda tistih morij, ki so obrnjena stran od Lune,pa je nižja. Ko je voda visoka, je plima, ko pa je nizka, je oseka. Plima in oseka se izmenjujetavsakih 6 ur in 12 minut in pol. Temu izmeničnemu naraščanju in upadanju vode pravimoplimovanje. Razlika v višini vode med plimo in oseko je v našem morju nižja od enega metra,drugod pa lahko preseže celo 10 metrov.Kateri naslov bi dal besedilu? Obkroži enega od naslednjih naslovov: Morski tokovi, Življenjena Luni, Ob morju, Kaj se je zgodilo na morju, Plimovanje, Morja in oceani.2. Besedilo jea) opis kraja.b) vremenska napoved.c) novica o dogajanju na morju.č) opis naravnega pojava.3. Glede na besedilo iz 1. naloge dopolni miselni vzorec.Kaj je zanj značilno?Kje nastane?4. Poveži.Dviganje vode se imenujeUpadanje vode se imenujeplima.oseka.- Luna vpliva na gladinomorja s svojo privlačno siloVoda morij, obrnjenih proti Luni, je nižja.Voda morij, obrnjenih proč od Lune, je višja.177
5. Obkroži pravilno trditev.Višinska razlika med plimo in oseko v našem morju jea) 10 m.b) nižja od 10 m.c) višja od 1 m.č) nižja od 1 m.d) višja od 10 m.6. Podčrtaj pravilno napisano besedo. Pomagaj si z besedilom.opdobje/obdobjeusakih/vsakihpol/pou/povvplivati/uplivatidrugot/drugod7. V naslednjih povedih podčrtaj samostalnike, nato pa obkroži črko pred pravilno trditvijo.Pod napačno trditvijo napiši pravilno.Morje na površini ne miruje. Vodo premikajo morski tokovi in Lunina privlačna sila.a) Vsi samostalniki so istega spola.____________________________________________b) Največ samostalnikov je ženskega spola.____________________________________________c) En samostalnik je moškega spola.____________________________________________č) Noben samostalnik ni srednjega spola.____________________________________________d) Vsi samostalniki so v ednini.____________________________________________e) En samostalnik je v množini.____________________________________________f) Noben samostalnik ni v dvojini.____________________________________________178
22 Kakšen, kateri, čigav?2. del, str. 60–69, predvideno število ur: 3 DOVOLJ?Operativni cilji:– prepoznavanje vloge in pomena pridevnikov,– raba ustreznih vprašalnic za pridevnike,– prepoznavanje in posploševanje pomenskih lastnosti pridevnikov,– obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje pridevnikov,– prepoznavanje vrste pridevnikov (na osnovi vprašalnic),– obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje vrst pridevnikov,– prepoznavanje pomenske podstave lastnostnih, vrstnih in svojilnih pridevnikov,– raba pridevnikov namesto predložnih zvez,– tvorjenje enobesednega poimenovanja za napravo iz zveze pridevnika in samostalnika,– razumevanje in raba strokovnih izrazov pridevnik ter lastnostni, vrstni in svojilni pridevnik,– presojanje rešitev in utemeljevanje svojega mnenja.Ciljna tema: Pridevnik (pojem, vrste).Pridevniki so besede, s katerimi ne poimenujemo prvin predmetnosti, temveč njihove lastnosti, vrstoali svojino/pripadnost.Pridevnik v sodobnem slovenskem <strong>jezik</strong>oslovju (po J. Toporišiču, 1976) ni besedna vrsta, temvečje podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo pridevniška beseda. Pridevniška beseda je torej besednavrsta, ki združuje tri podvrste besed z enakimi pomenskimi in skladenjskimi lastnostmi (te besedenamreč poimenujejo lastnosti, vrsto, svojino ali količino prvine predmetnosti, v stavku pa nastopajov vlogi levega prilastka ali povedkovega določila). Podvrste pridevniške besede so: pridevnik (npr.prijazen, lovski, sestrin), pridevniški zaimek (npr. tak, ta, njen) in števnik (npr. trije, tretji, troje).Opozorilo: Jezikoslovno razvrščanje besed v besedne vrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precejbolj razviti zmožnosti abstraktnega mišljenja in opazovanja pojavov v <strong>jezik</strong>u, kot ju lahko pričakujemood vseh učencev v osnovni šoli, zato učenci na tej stopnji šolanja spoznavajo le temeljne oz.lažje predstavljive skupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo pridevniške besede in pridevniškihzaimkov, temveč spoznavajo le temeljno skupino besed, tj. pridevnik.Učenci spoznajo o pridevnikih naslednje:– da jih pridevamo k samostalnikom in te tako dopolnjujemo s podatkom o njihovi lastnosti, vrsti alisvojini (prim. prijazen pes, lovski pes, Juretov pes), zato so treh vrst (to spoznajo v tej enoti našegadelovnega zvezka),– da se v spolu in številu ujemajo s samostalnikom (to spoznajo v 23. enoti),– da se ena skupina pridevnikov stopnjuje (to spoznajo v 24. enoti),– da se vsi sklanjajo in se pri tem ujemajo s samostalnikom (to spoznajo v 6. razredu).Učenci brez težav prepoznajo vlogo pridevnikov ter njihove pomenske lastnosti in vrste – le korakiobravnave morajo slediti temu cilju, npr.1. Ustrezno izhodišče je primerjanje povedi brez pridevnika (npr. Slon je žival.) s povedjo s pridevnikoma(npr. Slon je največja kopenska žival.) ter ob tem spodbujanje k razmišljanju o tem, katerapoved vsebuje več podatkov o isti prvini predmetnosti.2. Potem ko učenci ugotovijo, da pridevniki pomensko dopolnjujejo samostalnik, naj začnejo razmišljatio tem, s katero vrsto podatka ga dopolnjujejo (prim. Muri je prijazen/lovski/Juretov pes.)– pri tem naj si pomagajo z ustreznimi vprašalnicami, tj. kakšen, kateri, čigav. Tako ugotovijo, da s179
pridevniki ne poimenujemo istega, ter povzamejo, da so pridevniki besede, po katerih sprašujemos kakšen, kateri, čigav.3. Prepoznavanje pridevnikov naj torej najprej povežejo z vprašalnicami – šele kasneje naj sklepajo,katera od teh treh vprašalnic se navezuje na lastnost, katera na vrsto in katera na svojino. Tako spoznajo,da pridevniki poimenujejo lastnost, vrsto ali svojino in da zato ločimo tri vrste pridevnikov:lastnostne (ti so se nekoč imenovali kakovostni), vrstne in svojilne.4. Nato naj razmišljajo o pojmih lastnost, vrsta in svojina ter ugotavljajo,– kaj poimenujemo z lastnostnimi pridevniki (tj. barvo ali obliko prvine predmetnosti oz. svojo oceno),– kaj poimenujemo z vrstnimi pridevniki (tj. iz katere snovi je narejena prvina predmetnosti, od kodizvira in čemu je namenjena),– kaj poimenujemo s svojilnimi pridevniki (tj. čigava je prvina predmetnosti oz. komu pripada/kdo jenjen lastnik).Učitelj mora pri tem spremljanju in usmerjanju učencev vedeti, da vprašalnice kateri skorajda neuporabljajo – namesto nje uporabljajo vprašalnico kakšen (prim. zelenjavna juha → kakšna juha?;otroški čevlji → kakšni čevlji?; likalni stroj → kakšen stroj?); zato tudi ne ločijo vrstnih pridevnikovod lastnostnih oz. vrste od lastnosti. Učitelj naj jim s svojim zgledom in s t. i. pretvorbnimi nalogami(kot so npr. 11., 12. in 14. naloga v DZ) pomaga pri odpravljanju te (v pogovornem <strong>jezik</strong>u) zelo razširjenenapačne rabe.Pozoren mora biti tudi na to, da učenci poimenujejo vrsto in svojino večinoma s predložnimi zvezami(npr. juha iz zelenjave, čevlji za otroke, stroj za šivanje, šilček od Tomaža), ne pa z vrstnimi oz. svojilnimipridevniki (npr. zelenjavna juha, otroški čevlji, šivalni stroj, Tomažev šilček). Ker je izrekanjes pridevniki gospodarnejše in pomensko jasnejše (poleg tega pa je svojilni rodilnik, tj. od Tomaža, vknjižnem <strong>jezik</strong>u prepovedan), naj z nalogami poskrbi, da bodo učenci sistematično razvijali zmožnostpoimenovanja vrste in svojine s pridevniki.Učitelj naj od učencev ne zahteva definicije pridevnika in naštevanja vrst pridevnikov – pač pa najpreverja– zmožnost pretvarjanja predložnih zvez v pridevnike in pridevnikov v predložne zveze,– rabo ustreznih vprašalnic za pridevnike ter na podlagi teh določanje vrste pridevnikov,– razumevanje in rabo besede pridevnik,– utemeljevanje svojega izbiranja in razvrščanja pridevnikov ipd.180
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Preberejo poved in odgovorijo na vprašanje.Isto poved dopolnijo tako, da pred samostalnik žival napišejo dva pridevnika. Nato odgovorijo na enakovprašanje kot prej.Primerjajo količino podatkov v obeh povedih in obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo. Nato iz drugepovedi prepišejo besedi, ki ju ni v prvi povedi, ter razmišljajo o vprašalnicah zanju – lahko ju izberejoiz ponujenih in ju napišejo pod besedi.2. Preberejo poved. Nato v njej obkrožijo samostalnik z danim pomenom ter prepišejo besedo, ki stojiob njem. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenuje ta beseda; obkrožijo črko predpravilnim odgovorom.3. Preberejo povedi. Nato preberejo nepopolne vprašalne povedi in odgovore nanje ter v vprašalne povedivpišejo ustrezne vprašalnice (te lahko izberejo iz ponujenih).Opozorilo: Učitelj naj frontalno ali individualno preveri rešitve, in sicer zato, ker bo nekaj učencev zagotovodvakrat napisalo vprašalnico kakšen (tj. za pridevnika prijazen in lovski). Učence naj spodbujak razmišljanju o pomenski različnosti pridevnikov prijazen in lovski – npr. z navajanjem drugih vrst inlastnosti psa (prim. reševalni/vlečni/hišni pes proti nevaren/napadalen/majhen pes) ter s pretvarjanjempridevnika v predložno zvezo (prim. reševalni/vlečni/hišni → za reševanje/vleko/hišo proti nevaren/napadalen/majhen→ ni mogoče: za x). Učenci naj bodo posebej opozorjeni na to, da po pridevnikih nesprašujemo le s čigav ali kakšen, temveč tudi s kateri/katere vrste. Vprašalnicam naj se posveča tolikopozornosti zato, ker je določanje vprašalnic osnova za kasnejše določanje vrst pridevnikov.4. Preberejo povedi. Nato napišejo povedi, s katerimi vprašujejo po podčrtanih besedah.Nasvet: Učitelj naj bo pozoren na rabo vprašalnice kakšen in kateri; učence naj spodbuja k pojasnjevanjusvojih rešitev (tudi s pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo, npr. olimpijski /tekač/ → /tekač/na olimpijadi).5. V nepopolno poved vpišejo vprašalnice za pridevnike (tj. kakšen, katere vrste, čigav) – tako tvorijoosnovno definicijo pridevnika.6. Preberejo niz besed. Ob vsaki besedi razmišljajo, ali je samostalnik ali pridevnik. Nato prepišejo besedena ustrezno mesto v preglednici.Javno preberejo svoje rešitve in jih pojasnjujejo.7. Preberejo povedi. Nato podčrtajo pridevnike in pripišejo ustrezno vprašalnico.Opozorilo: Učitelj naj frontalno ali individualno preveri rešitve, in sicer zato, ker bo nekaj učencevzagotovo dvakrat napisalo vprašalnico kakšen (tj. za pridevnika dežni in zelen). Učence naj spodbujak razmišljanju o pomenski različnosti pridevnikov dežni in zelen – npr. z navajanjem drugih vrstin lastnosti plašča (prim. zimski/jesenski/spomladanski plašč proti črn/rdeč/svetel/širok plašč) ter spretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo (prim. dežni/zimski/jesenski/spomladanski → za dež/zimo/jesen/pomlad proti zelen/črn/rdeč/svetel/širok → ni mogoče: za x). Vprašalnicam naj se posveča tolikopozornosti zato, ker je določanje vprašalnic osnova za določanje vrst pridevnikov.Potem ob napisanih vprašalnicah razmišljajo, kateri pridevnik poimenuje lastnost, kateri vrsto in katerisvojino. Nato prepišejo pridevnike na ustrezno mesto v preglednici.Opozorilo: Učenci bodo najprej in brez težav prepoznali pridevnik, ki poimenuje svojino; več težavbodo imeli pri prepoznavanju drugih dveh vrst pridevnikov – pri tem bo nekaterim moral pomagatiučitelj (manj njegove pomoči bo potrebne, če bo prej več pozornosti namenil obravnavi vprašalnic).Nato dopolnijo povedi, ki povzemajo ugotovitve o pomenu in vprašalnici vsakega od navedenih pridevnikov.Odgovorijo še na odločevalna vprašanja o pomenu in vrsti navedenih pridevnikov ter na koncu prepišejopridevnike na ustrezno mesto v preglednici.8. Dopolnijo nepopolne povedi – tako tvorijo popolnejšo definicijo pridevnika (kot je bila v 5. nalogi).181
9. Ogledajo si ilustracijo na robu te naloge in preberejo besedilo (vprašanje) v oblačku. Nato javno povedosvoj odgovor na to vprašanje. Presojajo odgovore in pojasnjujejo svoje mnenje.Nasvet: Pravilni odgovori so npr. rumene/zelene/rdeče rože – ne pa npr. vrtne/travniške/ gorske/nizozemske/eksotičnerože (torej mora biti poimenovana lastnost rož, ne pa njihova vrsta).Preberejo besedne zveze. Nato v njih obkrožijo samostalnik in podčrtajo pridevnik. Ustno se vprašajopo podčrtanih pridevnikih. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti in obkrožijo črko predpravilnim odgovorom; nato razmišljajo še o pomenu vsakega danega pridevnika ter podčrtajo pravilniodgovor.Na koncu dopolnijo nepopolno poved.Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj.v srednjem delu te naloge). Rešitve naj preveri frontalno.10. Preberejo besedne zveze. Nato v njih obkrožijo samostalnik in podčrtajo pridevnik. Ustno se vprašajopo podčrtanih pridevnikih. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti in obkrožijo črko predpravilnim odgovorom.Nato dopolnijo pomenski opis navedenih vrstnih pridevnikov, in sicer tako, da pridevnike pretvorijo vpredložne zveze (npr. iz …, iz …, za …).Potem razmišljajo o pomenu vsakega danega pridevnika, in sicer tako, da pridevnik na levi povežejo znjegovim pomenskim opisom na desni.Na koncu dopolnijo nepopolno poved.Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj.v srednjem delu te naloge). Rešitve naj preveri frontalno.11. V besednih zvezah podčrtavajo pridevnik in ga po zgledu pretvorijo v predložno zvezo.Nato si ogledajo ilustracijo na koncu te naloge in preberejo besedili v oblačkih; pogovarjajo se o namenuilustratorke ter presojajo, kateri način izrekanja snovnosti je ustreznejši: s predložno zvezo ali spridevnikom. Povedo še nekaj takih predložnih zvez in jih pretvorijo v pridevnik.12. Besedne zveze iz samostalnika in podčrtane predložne zveze (npr. stroj za likanje) pretvarjajo po zgledu,in sicer najprej pretvorijo predložno zvezo v pridevnik (npr. za likanje → likalni), iz pridevnika patvorijo samostalnik za poimenovanje naprave (npr. likalni /stroj/ → likalnik).Nato razmišljajo o strategiji reševanja naloge (oz. o poteku pretvorb) in dopolnijo nepopolni povedi.(Lahko izberejo ponujeni rešitvi.)Povedo še, s kolikimi besedami je poimenovana naprava v prvem, drugem in tretjem stolpcu. Presojajogospodarnost teh načinov poimenovanja in pojasnijo svoje mnenje.13. Enobesedno samostalniško poimenovanje naprave (npr. sušilnik) pretvarjajo po zgledu, in sicer ga najprejpretvorijo v besedno zvezo iz pridevnika in samostalnika (npr. sušilnik → sušilni stroj), nato papretvorijo pridevnik v predložno zvezo (npr. sušilni stroj → stroj za sušenje).Opazujejo poimenovanja v prejšnjih stolpcih in s povezovanjem opišejo njihovo sestavo.Nato še povedo, kaj je predvajalnik zgoščenk.Nasvet: Prvi odgovor učencev ne bo razlaga te besedne zveze, temveč njena prevzeta ustreznica (tj.CD-plejer), zato naj učitelj učence spodbuja k razmišljanju o tem, čemu služi ta naprava – tako bodoprišli do pravilne rešitve, tj. naprava za predvajanje zgoščenk. Nato se naj pogovarjajo o tem, kaj jezgoščenka; učenci bodo povedali, da je to CD ali kompaktni disk – torej bodo spet povedali prevzetoustreznico, ne pa razlage te besede. Zato naj jih učitelj spodbuja k razmišljanju o tem, na osnovi česa jeslovensko poimenovanje tega predmeta zgoščenka.Učitelj naj našteje še nekaj imen naprav, npr. tiskalnik, cvrtnik, mešalnik, in vodi podoben pogovorkot ob predvajalniku zgoščenk. (Učenci namreč ne bodo razložili teh <strong>slovenski</strong>h besed, temveč bodopovedali njihove prevzete ustreznice, npr. printer, friteza, mikser).14. V dvojicah besednih zvez podčrtajo pridevnike.Nato se vprašajo po njih in jih na osnovi vprašalnice prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.15. Preberejo odgovore v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato ustno odgovorijo na vprašanje o pravilnostiteh odgovorov (v knjižnem <strong>jezik</strong>u) in pojasnijo svoje mnenje.Potem napišejo pravilne odgovore (tj. svojilni rodilnik iz prejšnjih oblačkov pretvorijo v svojilni pridevnik).Povedo, ali so napisane besede samostalniki ali pridevniki, in pojasnijo svoje mnenje.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o vrsti teh pridevnikov; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.16. Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo značilnosti vseh treh vrst pridevnikov.182
17. Preberejo povedi in podčrtajo pridevnike. Nato jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici (pri razvrščanjusi pomagajo z vprašalnicami ali s prepoznavanjem njihovih pomenskih lastnosti).Svoje rešitve predstavijo sošolcem in jim jih tudi utemeljijo.18. Napisanim samostalnikom pripišejo pridevnike vseh treh vrst.Svoje rešitve prepišejo na učiteljev plakat ali na tablo; nato se o njih pogovarjajo (tj. jih presojajo inpojasnjujejo svoje mnenje).Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o pridevniku? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje183
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEVRSTE PRIDEVNIKOV_____________(npr. ________)______________(npr. ________)______________(npr. ________)Vprašalnica:____________?Vprašalnica:_____________?Vprašalnica:_____________?VRSTE PRIDEVNIKOVLASTNOSTNI(npr. težek)VRSTNI(npr. šivalni)SVOJILNI(npr. mamin)Vprašalnica:Kakšen?Vprašalnica:Kateri?Vprašalnica:Čigav?184
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi naslednje besede.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEa) zgovoren, prijazen, jagodni, ustrežljiv, Marinkin, Tjažev, švicarski, šolskib) kolo, Andrej, Tjaša, pecivo, fant, svinčnik, prijateljica, sir, pipaPodčrtaj eno od besed ob poševnici in pisno utemelji svojo odločitev.Besede v vrsti a so samostalniki / pridevniki, saj ______________________________________Besede v vrsti b so samostalniki / pridevniki, saj ______________________________________2. Preberi naslednje povedi.Upoštevajte prometne predpise.Raje ne smučaj po strmem smučišču.Čudili smo se Petrovi radodarnosti.Zanimiv predmet na razstavi je bil prstan iz 1. stoletja p. n. št.Ne pozabite vpisati vrstnih pridevnikov.Obiščite bolšji trg – gotovo boste našli kak star, toda še dobro ohranjen predmet.Podčrtaj pridevnike.Vprašaj se po njih in jih prepiši na ustrezno mesto v preglednici.PRIDEVNIKILASTNOSTNI VRSTNI SVOJILNI3. Preberi naslednje povedi.Eskimi so se nekoč prehranjevali samo s severnimi jeleni, tjulnji, mroži, kiti in ribami. Ukvarjaliso se z lovom na kopenske živali – seveda z lokom in puščicami. Potovali so predvsem s pasjimivpregami. Pozimi so živeli v iglujih, poleti pa v šotorih iz živalskih kož.Podčrtaj pridevnike.Obkroži.Katere vrste so podčrtani pridevniki?a) Lastnostni.b) Svojilni.c) Vrstni.185
4. Na črto napiši ustrezno vprašalnico.______________ hlače si želiš? Široke.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEV ______________ <strong>jezik</strong>u se najlažje sporazumevamo na Hrvaškem? V hrvaškem.______________ jabolčni zavitek je najboljši? Sestrin.Na ______________ gimnazijo hodi tvoja sestrična? Na ptujsko.______________ zavitek že zna speči tvoja sestra? Višnjevega.______________ kakav imaš najraje? Vročega.5. Preberi vprašalne povedi in odgovore ter popravi napačne vprašalnice.Kakšen stroj se vam je pokvaril? Pralni.Kakšno jakno imaš? Bratovo.Kakšen <strong>jezik</strong> govori Ruriko? Japonskega.Kakšno oceno si dobil pri matematiki? Odlično.Kakšen sok imaš rad? Gostega.S kakšno začetnico pišemo lastna imena? Z veliko.6. Vprašalne povedi poveži z ustreznim odgovorom.Katera mačka prede?Kakšna mačka prede?Čigava mačka prede?Čigavo knjigo bi si rad izposodil?Kakšno knjigo bi si rad izposodi?Katero knjigo bi si rad izposodil?Stričeva.Perzijska.Progasta.Tanko.Pustolovsko.Sošolkino.7. Naslednjim samostalnikom pripiši pridevnik. Izbiraš lahko med besedami rjav, kolesarski,delavčev.____________ rokavice ______________ rokavice ___________ rokavicesvojilni prid. vrstni prid. lastnostni prid.8. Namesto besed v oklepaju napiši pridevnik.___________________ miza (za likanje)___________________ verižica (iz srebra)___________________ voziček (za otroka)___________________ ključi (za avtomobil)___________________ oči (kot čokolada)___________________ ovčar (s Krasa)___________________ korito (za pomivanje)___________________ kapa (iz volne)9. Podčrtaj pravilno besedo.Matevževo / Matevžovo kosilo je pripravljeno.Ne dotikaj se Mojcine / Mojčine torbe.Avgusta smo praznovali Jernejovo / Jernejevo nedeljo.Kje so Lukina / Lukova očala?Ali poznate Nejčev / Nejcov vzdevek?Stricova / Stričeva očala so se razbila.186
23 Zakaj je Simon zaljubljen,Simona pa zaljubljena?2. del, str. 70—75, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– pravilno oblikovanje pridevnika, tj. obvladanje spola in števila samostalnika, spolskih in številskihoblik pridevnika ter njegovega ujemanja s samostalnikom v spolu in številu,– obvladanje strategije za oblikovanje pridevnika,– prepoznavanje in popravljanje napačne oblike pridevnika,– opazovanje oblikovnih lastnostih pridevnika in njegove oblikovne odvisnosti od samostalnika,– povzemanje ugotovitev o oblikovnih lastnostih pridevnika in o njegovi oblikovni odvisnosti odsamostalnika,– presojanje rešitev in utemeljevanje svojega mnenja.Ciljna tema: Spol in število pridevnika.Pridevnik ima obliko za vse tri spole (prim. bel-ø, -a, -o) in za vsa tri števila (prim. bel-ø, -a, -i; bel-a,-i, -e; bel-o, -i, -a); zato pravimo, da so pridevniki trispolski in trištevilski.To, v katerem spolu in številu bo pridevnik v besedilu, je odvisno od spola in števila samostalnika,pred katerim stoji oz. katerega pomensko dopolnjuje (prim. bel cvet, bela vrtnica, belo pismo).Pridevniki se namreč v spolu in številu ujemajo s samostalnikom.Opozorilo: Učenci izražajo spol in število pridevnika brez večjih napak – obvladajo namreč ujemanjepridevnika s samostalnikom (to pa seveda pomeni, da raba neknjižne spolske oblike samostalnikavpliva tudi na obliko pridevnika, prim. razlit mlek oz. razlita mleka nam. razlito mleko; dve zanimiveknjige nam. zanimivi knjigi).Pod vplivom svojega narečja pa nekateri učenci (npr. s Štajerske) v pridevnikih za moški spol uporabljajopredvsem končnico -i (npr. sivi /oblak/), drugi (npr. z Gorenjske) pa predvsem -ø (npr. govej/zrezek/, mareličen /sok/); mnogi uporabljajo le eno končnico za srednji spol, in sicer -o (npr. tujo/mesto/, vročo /mleko/).Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. V nizu besed obkrožijo samostalnike. Nato ob vsakem razmišljajo, katerega spola je; potem ga prepišejona ustrezno mesto v preglednici.Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustrezno besedo (tj. ali).Nasvet: Učitelj naj preveri, katero besedo so vpisali učenci. Nato naj se z njimi pogovori, zakaj je povedz in napačna (tj. zato, ker je samostalnik le enega spola, in sicer moškega, ženskega ali srednjega, ne pavseh treh spolov, torej moškega, ženskega in srednjega).2. Samostalnike dopolnijo s pravilno obliko pridevnika siv.Opazujejo oblike pridevnika in odgovorijo na vprašanji.3. Preberejo povedi in podčrtajo pridevnike. Opazujejo obliko pridevnika in jo presojajo. Nato odpravijonapake (na črte napišejo pravilno obliko) in pojasnijo svoje popravke.Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo ugotovitve o oblikovni (in sicer spolski) odvisnostipridevnika od samostalnika in o trispolskosti pridevnika.187
4. Samostalnike dopolnijo s pravilno obliko danih pridevnikov.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o obliki dopisanih pridevnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnimodgovorom.Danim pridevnikom v obliki za moški spol pripišejo še obliki za ženski in srednji spol.Nasvet: Učitelj naj bo pri preverjanju rešitev v zadnjem delu te naloge še posebej pozoren na čistozadnjo rešitev, tj. na končnico za srednji spol v pridevniku domač (nekaj učencev bo namreč zagotovonapisalo domačo, ne pa domače).5. Preberejo povedi in presojajo obliko pridevnikov. Nato odpravijo napake, in sicer tako, da na črto napišejopridevnik v pravilni obliki. Na koncu pojasnijo svoje popravke.Nasvet: Ker so v povedih navedene napake, ki jih delajo učenci vsak dan, jih marsikateri učenec splohne bi prepoznal. Zato naj učitelj individualno pomaga učencem pri odkrivanju napak (npr. tako, da jimže na začetku naloge pove, da je v vsaki povedi ena napaka). Po pregledu rešitev naj učence spodbuja kpogovarjanju o tem, ali tudi sami delajo te napake, zakaj jih delajo in kako bi jih odpravili.6. Preberejo povedi. V vsaki podčrtajo pridevnik, opazujejo njegovo obliko in primerjajo oblike pridevnikav vseh treh povedih. Nato odgovorijo na vprašanji.Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo ugotovitve o oblikovni (in sicer številski) odvisnostipridevnika od samostalnika in o trištevilskosti pridevnika.7. K množinskim samostalnikom napišejo dane pridevnike; pri tem pazijo, da jih postavijo v pravilnospolsko in številsko obliko.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o številski obliki napisanih pridevnikov; nato obkrožijo črko predpravilnim odgovorom.Nato povedo, zakaj so uporabili množinske oblike pridevnikov.8. Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo svoje ugotovitve o obliki pridevnika (tj. o njegovi trispolskostiin trištevilskosti) in o njegovi oblikovni (tj. spolski in številski) odvisnosti od samostalnikater spoznajo strokovno poimenovanje za to oblikovno razmerje (tj. »ujemanje pridevnika s samostalnikomv spolu in številu«).9. K samostalnikom, napisanim v preglednici za spol in število, napišejo pravilne oblike pridevnika hiter.Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igrovlog). Nato se pogovarjajo o besedilu (odgovoru) v drugem oblačku – ta se navezuje na glagol ujemajov vprašalni povedi.10. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo tako, da postavijo pridevnike (ki so napisani v oklepaju) vpravilno obliko in jih napišejo.Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve in spodbuja učence k opisovanju strategije reševanja naloge,tj. naprej preberemo samostalnik (in prepoznamo njegov spol, število in sklon), nato postavimopridevnik v isti spol, število in sklon.11. Preberejo povedi. Nato presojajo njihovo pravilnost, odpravijo napake in pojasnijo svoje popravke.Nasvet: Ker so v povedih navedene napake, ki jih delajo učenci vsak dan, jih marsikateri učenec splohne bi prepoznal. Zato naj učitelj individualno pomaga učencem pri odkrivanju napak (npr. tako, da jihvpraša, koliko stvari se izraža z besedo sta, nato pa jih usmeri k opazovanju oblike zadnjih dveh besed vpovedi). Po pregledu rešitev naj učence spodbuja k pogovarjanju o tem, ali tudi sami delajo te napake,zakaj jih delajo in kako bi jih odpravili.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o ujemanju pridevnika s samostalnikom? (Dopolni povedi.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje188
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE__________ in ___________ pridevnika sta odvisna od spola inštevila samostalnika, ob katerem stoji pridevnik.=Pridevnik se _________ s samostalnikom v _________ in___________.★★★SPOL in ŠTEVILO pridevnika sta odvisna od spola in številasamostalnika, ob katerem stoji pridevnik.=Pridevnik se UJEMA s samostalnikom v SPOLU in ŠTEVILU.189
Predlog nalog za preverjanje1. Vpiši pravilno obliko pridevnika.Potrkaj na (sosednji) _______________ okno.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE(Telečji) _______________ meso je (mehkejši) _______________ od govejega.Vsak dan obleci (svež) _______________ perilo.Za tekmo so določili (domač) _______________ igrišče.(Prihodnji) _______________ leto bom v 6. razredu.Boli me (srednji) _______________ uho.Za plašč iščem (boljši) _______________ blago.2. Vstavi pravilno obliko pridevnika.Ves čas so hodili po (levi) _______________ bregu reke.Po (težek) _______________ delu si je oddahnil.Ustavili so se šele v (smrekov) _______________ gozdu.V (živalski) _______________ vrtu sem videla tudi leva.Takšno svetilko lahko kupiš na (bolšji) _______________ trgu.S starši sem se pogovarjal o (zanimiv) _______________ filmu.Dobiva se pri (podrt) _______________ kozolcu.Ali si že kaj slišal o (velik) _______________ poku v vesolju?Mama je iz vasi pri (Novo) ___________ mestu, oče pa iz zaselka pri (Stari) ___________ trgu.Po (naslednji) _______________ vprašanju bomo prekinili pogovor.3. Odpravi napake.Avto je novo.Klet ni pospravljen.Pisem je strgan.Korenje je zdrav.Drevo je že zelen.Kupil je nov kolo.Hrast je košat drevo.Kako dolg poletje!Kino je zaprto.Jesen je lep.190__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
24 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega?2. del, str. 76–81, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– razumevanje cilja stopnjevanja pridevnikov,– obvladanje obeh vrst stopnjevanja (tj. z obrazilom in s prislovom),– poznavanje normativne vrednosti obeh vrst stopnjevanja,– pravilno stopnjevanje pri sporočanju v knjižnem <strong>jezik</strong>u,– prepoznavanje in popravljanje napačno izraženih stopenj pridevnika,– razumevanje strategije reševanja naloge,– presojanje rešitev in utemeljevanje svojega mnenja,– povzemanje pravila o knjižnem stopnjevanju pridevnikov.Ciljna tema: Stopnjevanje pridevnika.Pridevnik poimenuje lastnost, vrsto ali svojino prvine predmetnosti. Lastnost prvine (npr. hitrost) jelahko različne stopnje, in sicer osnovne, višje ali najvišje (prim. hiter, hitrejši, najhitrejši), medtemko vrsta (npr. lesen) in svojina (npr. sestrin) ne moreta biti različne stopnje (ne gre: lesen, bolj lesen,najbolj lesen; sestrin, bolj sestrin, najbolj sestrin).Zato stopnjujemo samo lastnostne pridevnike – pa še teh ne vseh, temveč samo tiste, s katerimi izražamosvojo oceno, tj. t. i. vrednotenjske pridevnike, npr. visok, nizek, hiter, počasen, lep, grd, globok,plitev. (Pridevnikov, ki poimenujejo barvo, npr. bel, ali obliko, npr. ovalen, ne stopnjujemo.)Vrednotenjske pridevnike stopnjujemo na dva načina, in sicer tako, da neosnovni stopnji izražamo– s prislovom bolj in najbolj (npr. bolj umazan, najbolj umazan) ali– z obrazilom -ši, -ji ali -ejši, najvišjo stopnjo pa še z obrazilom naj- (npr. čistejši, najčistejši).Vse vrednotenjske pridevnike lahko stopnjujemo s prislovom, večino pa tudi z obrazilom.Opozorilo: Učenci stopnjujejo pridevnike predvsem opisno; z obrazili jih stopnjujejo le redko – verjetnotudi zato ne, ker ne morejo posplošiti pravila za to, kdaj uporabljamo obrazilo -ši, kdaj -ji inkdaj -ejši (to pravilo ni preprosto). Vendar pa se za sporočanje v knjižnem <strong>jezik</strong>u zapoveduje stopnjevanjez obrazilom (medtem ko se sme s prislovi stopnjevati samo tiste pridevnike, ki se jih ne dastopnjevati z obrazili).Učitelj naj zato pazi, da pred učenci ne bo stopnjeval s prislovom, temveč z obrazilom; odziva naj sena napake učencev in naj učence opozarja na drugo vrsto stopnjevanja (torej z obrazili); učence najspodbuja k primerjanju lastnosti (tj. k stopnjevanju pridevnikov) ter k sistematičnemu izbiranju medstopnjevanjem s prislovom ali z obrazilom.191
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Ogledajo si ilustracijo pod naslovom enote in preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog). Natose pogovarjajo npr. o tem, kaj predstavlja ilustracija, kdo je začel pogovor, s kom se je primerjala deklica,katero njuno znanje je primerjala, kaj je ugotovila, kako se je na to odzval deček, ali se je deklica stem strinjala, kdo je posegel v pogovor in kaj je naredil, kaj pomeni pregovor Pametnejši odneha …Primerjajo starost treh bratov in sklepajo/ocenjujejo, kdo je starejši oz. mlajši od koga in kdo od njih jenajstarejši oz. najmlajši. Nato dopolnijo napisani povedi.Nasvet: Učencem, ki imajo težave, naj učitelj pomaga tako, da se z njimi pogovori o strategiji reševanjanaloge, npr.:– Najprej preberi prvi dve povedi v navodilu. Vzemi list papirja in eno pod drugim prepiši imenadečkov. K vsakemu imenu pripiši podatek o dečkovi starosti. Med imeni in starostjo nariši navpičnočrto. Tako si dobil preprosto preglednico.– Preberi zadnjo poved v navodilu.– Preberi prvi del povedi (tj. do vejice). Nato v svoji preglednici poišči, koliko sta stara omenjena dečka.Primerjaj njuno starost in razmisli, kateri od njiju je starejši oz. mlajši. Nato pisno dopolni prvi delpovedi.– Preberi še drugi del povedi. V svoji preglednici poišči, koliko je star omenjeni deček; njegovo starostprimerjaj s starostjo drugih dveh dečkov in povej, ali je omenjeni deček od vseh najmlajši ali najstarejši.Nato pisno dopolni drugi del povedi.– Na enak način rešuj še drugo poved – najprej dopolni njen prvi del, nato pa še drugega.Če bo učitelj učencem pomagal pri usvajanju strategije reševanja te naloge, bodo učenci samostojnoreševali 2. nalogo. (Sicer pa bodo govorili, da te in naslednje naloge ne znajo rešiti, da je naloga zanjepretežka, da je nima smisla reševati ipd.)Še to: Večina učencev bo pridevnike stopnjevala s prislovi, zato naj jih učitelj spodbuja k razmišljanjuo drugi možnosti stopnjevanja (tj. z obrazili) in k odpravljanju napak.2. Primerjajo lastnosti treh gora/živali/šolskih potrebščin (in sicer njihovo višino/hitrost/ ceno/težo) inizrekajo svojo oceno o njihovih stopnjah. Nato dopolnijo napisani dvojici povedi.Nasvet: Ta naloga sestoji iz štirih delov – vsakega od njih se da reševati na enak način, kot se je reševalo1. nalogo. Podatke o višini gora (Triglava, Grintovca in Stola) lahko učenci prepišejo z zemljevidaSlovenije ali pa s fotografij v DZ sklepajo o njihovi razvrstitvi po višini; podatke o hitrosti živali, o cenišolskih potrebščin in o teži živali pa naj »črpajo« iz svojih izkušenj.Učitelj naj učence spodbuja k razmišljanju o drugi možnosti stopnjevanja (tj. z obrazili) in k odpravljanjunapak.Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igrovlog). Nato povedo svoje mnenje o ilustraciji in ga utemeljijo.3. Pridevnike, s katerimi so dopolnjevali samostalnike v 1. in 2. nalogi, prepišejo v preglednico, v katerije v levem stolpcu že napisana osnovna stopnja pridevnikov, na vrhu pa je podan zgled za reševanjenaloge.Nasvet: Učenci so v 1. in 2. nalogi pisali neosnovne, torej stopnjevane pridevnike. Zato jim morajo v tejnalogi najprej poiskati ustrezno osnovno stopnjo (v levem stolpcu preglednice), nato pa morajo njihoveneosnovne oblike prepisati na ustrezno mesto v preglednici (pri tem posnemajo zgled, ki je napisan navrhu preglednice).4. Opazujejo pridevnike, napisane v preglednici v 3. nalogi, ter ob ponujenih možnostih razmišljajo ovprašalnicah zanje, o njihovi vrsti in o tem, kaj izražajo. Nato obkrožijo črko pred pravilnimi rešitvami.5. Opazujejo pridevnike v stolpcih v preglednici v 3. nalogi in razmišljajo, katero stopnjo lastnosti izražajo(tj. osnovno, srednjo/višjo ali najvišjo). Svoje ugotovitve izrazijo tako, da začetke povedi povežejo zustreznim nadaljevanjem.6. Nepopolne povedi dopolnijo s podatki (prvega lahko izberejo iz ponujenih možnosti) – tako povzamejopravilo o tem, katere pridevnike stopnjujemo in katere stopnje lastnosti pri tem izražamo.192
7. Preberejo povedi. Nato podčrtajo pridevnike in napišejo, katere vrste so.V povezovalni nalogi ob vsakem navedenem pridevniku razmišljajo o tem, katero lastnost poimenuje(tj. barvo, obliko ali našo oceno). Nato povežejo ustrezne dele trditve.Podčrtane/navedene pridevnike skušajo stopnjevati; nato povedo, kaj so opazili. Svoje ugotovitve povzamejotako, da dopolnijo nepopolni povedi.Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem pri reševanju zadnjega dela naloge tako, da jih vodi pri razmišljanjuo tem, kje bi našli ustrezne podatke (tj. v 6. nalogi in v srednjem delu 7. naloge). Rešitve najpreveri frontalno.Za popestritev si ogledajo ilustracijo na robu te naloge in preberejo besedili v oblačkih; nato povedo,kakšen se jim zdi pogovor, ter pojasnijo svoje mnenje.8. Preberejo povedi. Nato opazujejo podčrtane besedne zveze in razmišljajo, kaj poimenujemo z besedamav teh zvezah – pri tem si lahko pomagajo tako, da rešijo povezovalno nalogo.Odgovorijo na vprašanje o tem, ali je možno stopnjevati še kako drugače.Preberejo povedi, v katerih manjkajo stopnjevani pridevniki – do teh pridejo tako, da še enkrat preberejopovedi z začetka 8. naloge in nato ob podčrtanih stopnjah pridevnika (npr. bolj dober) razmišljajo,kako bi še lahko izrazili srednjo/višjo stopnjo lastnosti. Potem se vrnejo k nepopolnim povedim in vanjevpišejo primernike z obrazili (prim. boljši, manjši, lažji, hitrejši).Učitelja vprašajo, kateri način je pravilnejši. Poslušajo njegovo pojasnilo, skušajo si ga zapomniti in gačim večkrat upoštevati.Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da se za sporočanje v knjižnem <strong>jezik</strong>u (pa tudi sicer) priporočastopnjevanje na drug način (tj. ne z bolj) in da lahko z bolj stopnjujemo samo tistih nekaj pridevnikov,ki jih ne moremo stopnjevati drugače (npr. umazan).Učencem naj naroči, naj bolj pazijo, kako stopnjujejo pridevnike, in naj popravljajo sami sebe oz. edendrugega.9. Berejo nepopolne povedi, izberejo ustrezno obliko stopnjevanega pridevnika in jo prepišejo na črto.Nasvet: Učitelj naj preveri rešitve. Učence, ki so izbrali stopnjevanje s prislovom, naj spomni na pravilo,o katerem so govorili v 8. nalogi.10. Nepopolno poved dopolnijo z ustrezno obliko stopnjevanega pridevnika (njegova osnovna stopnja jenapisana v oklepaju).Nasvet: Učitelj naj preveri rešitve. Za učence, ki so pridevnike stopnjevali s prislovom, naj pripravidodatne vaje za stopnjevanje z obrazili.Nato izpolnijo preglednico, in sicer tako, da pridevnike, ki so jih vpisali v povedi v prvem delu naloge,prepišejo na ustrezno mesto v preglednici (tj. v srednji stolpec), nato pa pripišejo še drugi njihovi stopnji.Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedila v oblačkih ter se pogovorijoo njih.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o stopnjevanju pridevnika? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje193
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESTOPNJE PRIDEVNIKA____________(npr. ________)SREDNJA(npr. _________)____________(npr. _________)Ne stopnjujemo vseh pridevnikov, temveč samo eno skupino_______________ pridevnikov.194
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESTOPNJE PRIDEVNIKAOSNOVNA(npr. svetel)SREDNJA(npr. svetlejši)NAJVIŠJA(npr. najsvetlejši)Ne stopnjujemo vseh pridevnikov, temveč samo eno skupinolastnostnih pridevnikov.195
Predlog nalog za preverjanje1. Izberi pravilni način stopnjevanja pridevnika.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEMesečna revija Planinski vestnik izhaja že več kot 100 let, zatovelja za najstarejšo / najbolj staro slovensko revijo, ki še vedno izhaja.V njej najdemo informacije o najbolj pomembnih / najpomembnejših dogodkih v planinstvu.Samo pri nas lahko kupite vse izdelke po najbolj nizki / najnižji ceni.Moja učiteljica je bolj ljubezniva / ljubeznivejša od tvoje.Najbolj nova / najnovejša izdaja Slovenskega pravopisa je iz leta 2003.K tebi pridem v najbolj kratkem / najkrajšem možnem èasu.Bratove smuči so bolj drage / dražje od mojih.Peter je v našem razredu najbolj močan / najmočnejši.Dedek je veliko bolj star / starejši od babice.2. Vpiši ustrezno stopnjo pridevnika v oklepaju.Potica je ________________________(sladek) od kruha.Limonin sladoled je ________________________ (kisel) od čokoladnega.Naš vodnjak je ________________________ (globok) od vašega.Tvoje petje je ________________________ (tih) od mojega.Matematična domača naloga je ________________________ (težek) od angleške.3. Dopolni preglednico.širokdragmladOSNOVNA STOPNJA SREDNJA STOPNJA NAJVIŠJA STOPNJAvečjinajboljši4. Odpravi napake.Diamant je najtrdejši mineral. ____________________________________________________Triglav je najbolj visoka gora v Sloveniji. __________________________________________Katero slovensko jezero je najglobokejše? __________________________________________Moja mama speče najsladkejšo torto na svetu. ______________________________________Naši učitelji so bolj zahtevni od vaših. _____________________________________________Pozimi je motovilec bolj drag od mesa. ____________________________________________Bolj grde maškare še nisem videl. _________________________________________________Danes so se jamarji spustili v še globjo jamo kot včeraj. ______________________________196
25 Dober tek!2. del, str. 82–91, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– anketiranje in poročanje o rezultatih ankete,– branje s preletom,– selektivno branje,– znajdenje v jedilnem listu,– opazovanje, prepoznavanje, primerjanje in povezovanje podatkov v besedilu,– uporaba znanja v vsakdanjem življenju,– povzemanje značilnosti jedilnega lista,– sklanjanje samostalnikov in pridevnikov,– pisanje t. i. kritičnih besed in števnikov (z besedo in s številko),– ločevanje samostalnikov od pridevnikov ter prepoznavanje njihovega spola in števila.Ciljna tema: Javno obvestilo – jedilni list.Jedilni list je javno neumetnostno besedilo, s katerim lastnik gostilne/ restavracije … obvešča gosteo tem, katere jedi in pijače jim nudi ter koliko te stanejo. Jedi in pijače so zaradi boljše preglednostirazvrščene v tematske skupine; imena skupin so napisana na vrhu vsake skupine kot mednaslovi (npr.Pripravljene jedi, Jedi po naročilu).Jedilni list sestoji iz besednega in nebesednega dela – je namreč seznam iz dveh stolpcev: v levem sonapisana imena jedi in pijač, v desnem pa je zapisana njihova cena.Jedilni list najprej beremo s preletom; to pomeni, da najprej preberemo mednaslove, in sicer zato, kernas zanima, katere vrste/skupine jedi oz. pijače nam nudijo; nato ga beremo selektivno – omejimo sele na določeno vrsto/skupino jedi in zato beremo samo ta del jedilnega lista.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Za motivacijo anketirajo sošolce o tem, kaj najraje jedo. Odgovore vpisujejo v preglednico.Nato poročajo o svojih ugotovitvah (te lahko predstavijo tudi grafično).2. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, od kod oz. od koga izvemo, katere jedi nudijo v gostilni.Nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.3. Pozorno preberejo navodilo na začetku naloge in povedo, ali bodo besedilo v tej nalogi brali podrobnoali pa ga bodo le preleteli. Povedo, v čem se loči podrobno branje od branja s preletom, ter izberejo,katero od naslednjih besedil se ne sme brati s preletom: seznam frizerskih storitev, časopis, matematičnabesedilna naloga.Nato preletijo besedilo v tej nalogi.4. Sodelujejo v pogovoru o vrsti besedila iz 3. naloge, o okoliščinah in namenu njegovega nastanka, onjegovi sestavi in o podatkih, ki jih vsebuje.5. Dopolnijo nepopolne povedi ter tako povzamejo značilnosti jedilnega lista.197
6. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu danih besednih zvez; nato obkrožijo črko pred pravilnimaodgovoroma.Ogledajo si ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog); povedo, alije natakarjevo besedilo res odgovor na vprašanje ali pa je še kaj drugega (tj. razmišljajo o prikritemnamenu natakarja).7. Ogledajo si ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačku. Povedo, kaj se je zgodilo in zakaj jeprišlo do nesporazuma med natakarjem in gostom.Sodelujejo v pogovoru – na podlagi svojih izkušenj in predzanja povedo, v čem se pečenica loči odpečenke in v čem od krvavice (pri zadnji primerjavi naj upoštevajo še ceno obeh jedi ter povedo, zakajni enaka) ter v katerem delu Slovenije je jota pogosta jed; nato naštejejo sestavine jote.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o motiviranosti izraza za način priprave špagetov ter o vrsti temeljnesestavine ričeta (pri tem se opirajo na svoje izkušnje oz. predznanje); v obeh primerih obkrožijo črkopred pravilnim odgovorom.Nato primerjajo cene jedi v razdelku Pripravljene jedi in odgovorijo na vprašanji.8. Podrobneje si ogledajo razdelek Jedi po naročilu in odgovarjajo na vprašanja (ponekod izhajajo tudi izsvojih izkušenj oz. predznanja).9. Podrobneje si ogledajo razdelke Juhe, Priloge, Solate – preštejejo jedi v vsakem razdelku in odgovorijona vprašanje ter primerjajo njihovo ceno in izberejo ustrezno rešitev.10. Podrobneje si ogledajo razdelek Sladice in odgovorijo na vprašanja.11. Ogledajo si ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačku; presojajo resničnost besedila in povedo,kako je deček prišel do takega sklepa.Podrobneje si ogledajo razdelek Brezalkoholne pijače in odgovorijo na vprašanja.12. Pisno odgovarjajo na vprašanja o ceni jedi in pijač ter o njihovih cenovnih razmerjih.13. Razmišljajo o tem, katere jedi z jedilnega lista v 3. nalogi bi izbrali, in jih prepišejo. Nato napišejo,koliko bi jih stalo tako kosilo.14. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno oblikovanimi besedami/besednimi zvezami izoklepaja.15. Presojajo zapisa besede in obkrožijo pravilnega. Nato javno preberejo svoje rešitve in jih pojasnjujejo(npr. golaž, ker ni golaža, ne pa golaša).16. V navedenih besednih zvezah podčrtajo pridevnike; nato se vprašajo po njih (npr. kakšna/katera/čigava?)ter jim na podlagi vprašalnice določijo vrsto (tj. lastnostni/vrstni/svojilni); ime vrste napišejo nadčrto.Nasvet: Učitelj naj učence opozori na razliko med govejo/zelenjavno/… in slano/vročo … juho – vrstnipridevniki namreč poimenujejo snov, iz katere je juha (tj. juha iz govedine/zelenjave), lastnostni pa ne(ni mogoče: juha iz soli). Učenci naj naštejejo še druge vrste juhe (npr. fižolovo/grahovo/krompirjevo/paradižnikovo/kumaričnoipd.) ter navedejo predložno zvezo, iz katere so nastali ti vrstni pridevniki(npr. iz fižola/…).Za popestritev preberejo »strip« na koncu te naloge (lahko tudi kot igro vlog) ter komentirajo njegovosporočilo.17. Preberejo dane besedne zveze in dopolnjujejo preglednico po strategiji, ki je opisana v navodilu (tj.najprej prepišejo samostalnike ter jim določijo spol in število; nato prepišejo pridevnike in jim določijovrsto).Nasvet: Učitelj naj spremlja individualno delo učencev ter naj po potrebi pomaga učencem pri določanjuvrste pridevnikov – in sicer tako, da jih spodbuja k razmišljanju o tem, ali je pridevnik mogočezamenjati s predložno zvezo (iz …) ali ne.Ob izpolnjeni preglednici in ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kateri pridevniki prevladujejov jedilnem listu; nato obkrožijo črko pred izbranim odgovorom ter ustno povedo, zakaj je prav teh najedilnem listu največ.198
18. Števila, ki so napisana s številko, napišejo z besedo.19. Števila, ki so napisana z besedo, napišejo s številko.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o jedilnem listu? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje199
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESESTAVAJEDILNEGA LISTAvrste__________ in __________SESTAVAJEDILNEGA LISTAvrste jedi in pijačcene200
26 Nebo ne bo oblačno2. del, str. 92–97, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– »branje« nebesednih sporočil (npr. piktogramov, grafov, preglednic, zemljevida),– branje ubesediljene vremenske napovedi,– znajdenje v besedilu, na zemljevidu, v grafikonu in preglednici,– sklepanje na podlagi podatkov iz besedila in grafičnih prikazov,– presojanje resničnosti trditev,– prikazovanje podatkov z diagrami,– primerjanje besedil in poročanje o svojih ugotovitvah,– uporaba znanja v vsakdanjem življenju,– vživljanje v vlogo televizijskega vremenoslovca ter tvorjenje »televizijske« vremenske napovedi,– razumevanje frazemov oz. stalnih besednih zvez s prenesenim pomenom.Ciljna tema: Javno obvestilo – vremenska napoved.Vremenska napoved je javno neumetnostno besedilo, s katerim vremenoslovci obveščajo javnost otem, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh.Sestavljena je iz nebesednega in besednega dela. Nebesedni del je zemljevid danega območja z vpisanimiimeni večjih mest, ob njih pa so navedeni številčni podatki o predvideni temperaturi in piktogrami,ki ponazarjajo predvideno vremensko stanje. Vsi ti podatki so nato predstavljeni še v krajšembesedilu.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Preberejo naslov te enote in ga razložijo.Nasvet: Učitelj naj spodbuja učence k razmišljanju o tem, zakaj je beseda nebo napisana skupaj, besedine bo pa narazen. Učenci naj dokažejo obvladanje te pravopisne težave s pisanjem (po nareku) novihprimerov, npr. Ane ne bo doma; Strela je razsvetlila nebo; Oblačno ne bo nebo, temveč vreme; Oblakne bo zakril sonca.Nato si ogledajo ilustracijo pod naslovom enote in napovedo temo; potem povedo, na osnovi česa so setako odločili.Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah s sprejemanjemvremenske napovedi.Preberejo »strip« na koncu te naloge in ga opišejo (tj. poimenujejo, kar je na sliki; povedo, kaj delata»sogovorca«, kdo je začel pogovor in kako je to naredil ter s čim se je odzval drugi »sogovorec« –presojajo resničnost njegovih odgovorov ter iz svojih izkušenj dodajo še katerega).2. Opazujejo piktograme iz vremenske napovedi in napišejo, kaj predstavljajo.3. Berejo besedilo in si ogledajo njegove nebesedne dele (tj. zemljevida in legendo).4. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah nastanka besedila iz 3. naloge ter opodatkih, ki jih najdejo v besedilu/na zemljevidu oz. ki jih odkrijejo s sklepanjem na podlagi podatkoviz besedila/z zemljevida.5. Preberejo zapisane trditve, primerjajo jih s podatki v besedilu/na zemljevidu ter presojajo njihovo resničnost– obkrožijo DA oz. NE.201
6. Dana poimenovanja treh vrst vremenskega stanja predstavijo s piktogrami.Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj.v legendi v 3. nalogi).7. Simbol za mersko enoto napišejo z besedo.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, katero vrsto podatka izražamo z dano mersko enoto (tj. ºC);nato obkrožijo črko pred izbrano rešitvijo.8. Ogledajo si graf in odgovorijo na vprašanja.Nasvet: Učenci naj to nalogo rešujejo v dvojicah; nato naj javno poročajo o svojih odgovorih in o tem,kako so prišli do njih.9. Razdelijo se v 7 skupin in si ogledajo preglednico. Nato vsaka skupina izbere, kateri podatek iz preglednicebo predstavila z grafom, ter opravi svoje delo.Predstavniki skupine nato javno predstavijo svoje grafe; sošolci in učitelj presojajo njihovo pravilnostin obliko.Za popestritev si ogledajo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačkih; razložijo besedo jasnov prvem oblačku in frazem jasno kot beli dan v drugem oblačku.10. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu danih prislovov iz vremenske napovedi (tj. jasno, pretežno,zmerno); nato obkrožijo črko pred pravilnimi rešitvami.11. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu danih frazemov, ki vsebujejo besede, povezane z vremenom;nato obkrožijo črko pred pravilnimi rešitvami.Za popestritev si ogledajo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačku; komentirajo povezavomed besedilom in ilustracijo.12. Doma poiščejo v časopisu vremensko napoved za aktualni dan, jo preberejo in primerjajo z dejanskimvremenom.Nato v šoli poročajo o svojih ugotovitvah ter se o njih pogovorijo.13. Kdor želi, lahko napiše vremensko napoved. Nato jo predstavi tako, kot da je televizijski vremenoslovec.Sošolci presojajo te javne vremenske napovedi.14. Preberejo povedi in odpravljajo pravopisne napake.15. Preberejo povedi; nato iz njih prepišejo samostalnike in pridevnike.Prepisanim samostalnikom določijo spol in število, pridevnikom pa vrsto.Za popestritev si ogledajo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko tudi kot igrovlog); nato komentirajo njuno sporočilo.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o vremenski napovedi? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje202
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESESTAVAVREMENSKE NAPOVEDINEBESEDNI DEL– ___________ območjaz imeni večjih mest,– temperatura v ºC,– ___________BESEDNI DELkrajše _________SESTAVAVREMENSKE NAPOVEDINEBESEDNI DEL– zemljevid območja zimeni večjih mest,– temperatura v ºC,– piktogramiBESEDNI DELkrajše besedilo203
27 Preberi – izberi – glej2. del, str. 98–104, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– vrednotenje televizijskih oddaj in svojega spremljanja televizijskega sporeda,– selektivno branje,– znajdenje v televizijskem sporedu in na teletekstu,– sklepanje na podlagi podatkov iz besedila – predvidevanje o dolžini, naslovniku, temi, <strong>jezik</strong>u inizvoru danih televizijskih oddaj,– razumevanje strokovnih izrazov za vrste televizijskih oddaj,– uporaba znanja v vsakdanjem življenju.Ciljna tema: Javno obvestilo – TV-spored.TV-spored je javno neumetnostno besedilo, s katerim snovalci TV-sporeda obveščajo javnost o tem,katere oddaje bodo predvajane v danem dnevu in kako bodo razvrščene.Sestavljen je iz besednega in nebesednega dela – je seznam iz dveh stolpcev:– v levem stolpcu so zaporedoma navedene ure in minute začetka oddaj,– v desnem stolpcu pa naslovi oddaj, ob njih pa pogosto še kateri podatki o oddaji, npr. o njeni vrsti(prim. risana nanizanka), <strong>jezik</strong>u (prim. angleški risani film) ipd.Podatek o trajanju oddaje ni napisan; bralec ga lahko izračuna iz danih podatkov.TV-spored beremo selektivno (kadar nas zanima, katere oddaje bodo predvajane v določenem deludneva) ali podrobno (kadar načrtujemo, da bomo ves dan preživeli pred televizorjem).Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostKaj delajo učenci?1. Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah z gledanjemTV-sporeda, vrednotijo televizijske oddaje in svoje spremljanje televizijskega sporeda.Nato si ogledajo ilustracijo pod naslovom te učne enote in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igrovlog). Predstavljeno situacijo povežejo s svojim vsakdanjim življenjem in govorijo o tem.2. Berejo besedilo.Nasvet: Učitelj naj za lažje reševanje naslednjih nalog prepiše TV-spored na grafoskopsko prosojnicoin ta naj bo ves čas pred očmi učencev.3. Nasvet: Učitelj naj pred reševanjem te naloge naroči učencem, naj preberejo vsa štiri vprašanja, ne dabi odgovorili nanje. Nato naj jih vpraša, kako si bodo pomagali pri odgovarjanju in zakaj tako.Sodelujejo v pogovoru – ob gledanju TV-sporeda iz 2. naloge (oz. na prosojnici) odgovarjajo na učiteljeva(ali sošolčeva) vprašanja iz te naloge. Po vsakem odgovoru naj povedo, kako so prišli do njega.4. Preglednico dopolnijo z zahtevanimi podatki o otroških oddajah (tj. prepišejo naslov in čas začetkaoddaje ter izračunajo njeno trajanje).Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem tako, da jih individualno vodi pri razmišljanju o strategiji reševanjate naloge (tj. še enkrat si morajo ogledati TV-spored iz 2. naloge, med tem pa naj si podčrtajooddaje, ki so namenjene otrokom – o naslovniku oddaj naj sklepajo na podlagi naslova ali vrste oddaje,svojih izkušenj ipd.).204
5. Sodelujejo v pogovoru – ob gledanju TV-sporeda iz 2. naloge (oz. na prosojnici) odgovarjajo na učiteljeva(ali sošolčeva) vprašanja iz te naloge. Po vsakem odgovoru naj povedo, kako so prišli do njega.Ogledajo si ilustracijo na koncu 2. naloge in preberejo besedilo v oblačkih; nato presojajo pravilnostodgovora. Iz svojih izkušenj povedo naslov katere aktualne poljudnoznanstvene televizijske oddaje– sošolci pa presojajo, ali je imenovana oddaja res poljudnoznanstvena ali ne.6. Ob ponujenih možnostih (in ob gledanju TV-sporeda v delovnem zvezku ali na prosojnici) razmišljajo,kateri odgovori ustrezajo zapisanim vprašanjem; obkrožijo črko pred izbranimi odgovori. Ob vsakirešitvi naj povedo, kako so prišli do nje.Nasvet: Učencem, ki imajo težave pri reševanju te naloge, naj učitelj pomaga tako, da jih individualnovodi pri razmišljanju o strategiji reševanja te naloge (tj. pozorni morajo biti na številsko oznako voklepaju, npr. (3/7) – prva številka zaznamuje zaporedno številko aktualnega dela oddaje, zadnja paštevilo vseh delov te oddaje).7. Nato sodelujejo v pogovoru – ob gledanju TV-sporeda iz 2. naloge (oz. na prosojnici) odgovarjajo naučiteljeva (ali sošolčeva) vprašanja iz te naloge. Po vsakem odgovoru naj povedo, kako so prišli donjega.Ogledajo si ilustracijo na robu 2. naloge in preberejo besedilo v oblačkih; nato presojajo pravilnost odgovora.Iz svojih izkušenj povedo naslov katere aktualne dokumentarne televizijske oddaje – sošolci papresojajo, ali je imenovana oddaja res dokumentarna ali ne.8. Ob gledanju TV-sporeda iz 2. naloge oz. na prosojnici odgovarjajo na vprašanja in zapišejo odgovore.Ko poročajo o rešitvah, tudi povedo, kako so prišli do njih.9. Razmišljajo o svojem gledanju televizijskih oddaj in napišejo naslov danih vrst oddaj.Nasvet: Nekaj učencev (npr. 3 ali 4) naj izbere vse rešitve sošolcev, pripravi poročilo o tem in javnopredstavi svoje ugotovitve. Učitelj naj vodi pogovor o tem.Nato napišejo, s katero začetnico so napisali prvo besedo v naslovih oddaj.10. Ogledajo si ilustraciji in besedilo v oblačkih ob tej nalogi ter ju primerjajo in komentirajo.Ob TV-sporedu iz 2. naloge (oz. na prosojnici) razmišljajo o tem, katero oddajo bi si verjetno ogledalenavedene osebe in katere bi svetovali določenim osebam; nato javno predstavijo svoje rešitve ter povedo,zakaj so se tako odločili.11. Razmišljajo, kakšen bi bil zanje »idealni« TV-spored; napišejo ga na list papirja (pri tem posnemajozgradbo TV-sporeda iz časopisa).Svoje TV-sporede obesijo na plakat ali na tablo, jih primerjajo in komentirajo.Nasvet: Učitelj naj izbere vse rešitve učencev, pripravi poročilo o tem in ga javno predstavi. Nato najvodi pogovor o tem.12. Ogledajo si reprodukcijo kazala na teletekstu. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kje jebilo objavljeno to kazalo in kako se imenuje to besedilo; obkrožijo črko pred izbranima odgovoroma(pri izbiranju rešitev si pomagajo tudi s svojimi izkušnjami s teletekstom).13. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah s teletekstom.14. Preberejo vremensko napoved s teleteksta.Nato sodelujejo v pogovoru o okoliščinah njenega nastanka (tj. o času, tvorcu in naslovniku).15. Preberejo dane besedne zveze (tj. imena oddaj); v vsaki rdeče pobarvajo samostalnik, modro pa pridevnik.Nato dopolnijo preglednico po strategiji, ki je opisana v navodilu (tj. najprej prepišejo samostalniketer jim določijo spol in število; nato prepišejo pridevnike in jim določijo vrsto).Nasvet: Učitelj naj spremlja individualno delo učencev ter naj po potrebi pomaga učencem pri določanjuvrste pridevnikov – in sicer tako, da jih spodbuja k razmišljanju o tem, ali je pridevnik mogočezamenjati s predložno zvezo (npr. za …, iz …) ali ne.205
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o televizijskem sporedu? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenjeViriTV-spored (prirejen), Vikend, tedenska priloga Dela in Slovenskih novic, februar 2005.Vremenska napoved, Nedelo 20. 2. 2005.206
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESESTAVATELEVIZIJSKEGA SPOREDA________začetka oddaje_____________in vrsta oddajeSESTAVATELEVIZIJSKEGA SPOREDAčaszačetka oddajenaslovin vrsta oddaje207
Predlog nalog za preverjanje1. Preleti naslednja besedila.APRIPRAVLJENE JEDIbiftek z jajcem 2100 SITlovska bržola 2400 SITdunajski zrezek 2100 SITpariški zrezek 2100 SITsvinjski zrezek 2000 SITocvrt piščanec 1900 SITCBDOVOLJENOFOTOKOPIRANJE8.00 MALI RDEČI TRAKTOR, SINHRONIZIRANA RISANA NANIZANKA8.10 PALČICA, SINHRONIZIRANA RISANA NANIZANKA8.35 TOM IN JERRY, SINHRONIZIRANA RISANA NANIZANKA8.45 JERNEJ IN PRAČLOVEK, SINHRONIZIRANA RISANA NANIZANKA9.00 ŽABJI KRALJEVIČ, ČEŠKA RISANA NANIZANKA9.20 DVOJČKI, FRANCOSKA IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA OTROKE9.45 MOČAN KOT LEV, ŠVEDSKI MLADINSKI FILM11.20 GLAVCA, 16. DEL SLOVENSKE MLADINSKE NADALJEVANKE12.30 ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA13.00 POROČILA13.05 SINOVO UPANJE, NEMŠKI FILM14.20 SKRIVNOSTI NORVEŠKE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA208Napoved za SlovenijoDanes se bo pooblačilo. Na Primorskem bo začela pihati zmerna do močna burja. Čez danse bodo v južni Sloveniji začele pojavljati rahle padavine; zvečer in ponoči se bodo nekolikookrepile in postopno zajele vso Slovenijo. Ob morju bo po večini deževalo, drugod snežilo.Najnižje jutranje temperature bodo od –9 do –4, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od –1do 4, na Primorskem okoli 6 stopinj C.Napoved za sosednje pokrajineV sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno. Na območju Alp in predvsem v krajih južno odnas se bodo čez dan začele pojavljati padavine.Vremenska slikaNad severnim Sredozemljem je nastalo območje nizkega zračnegapritiska. Z jugovzhodnimi vetrovi v višinah priteka nad naše krajepostopno bolj vlažen zrak.Kako kažeV ponedeljek bo oblačno, občasno bo še snežilo. Nekoliko več padavin bo v vzhodni Sloveniji.Burja na Primorskem bo popoldne nekoliko oslabela. V torek bo pretežno oblačno, občasno boponekod še lahko rahlo snežilo.
Dopolni.Prvi odlomek je iz _____________________________ ,DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEdrugi odlomek je iz _____________________________ ,tretje besedilo pa je _____________________________ .2. Katere jedi so navedene v prvem besedilu?a) mesne.b) zelenjavne.Prepiši jedi, ki nimajo enake cene._____________________________________________________________________________Kolikšna je razlika med najcenejšo in najdražjo jedjo? _____________________3. Odgovori. (Pomagaj si z drugim odlomkom.)Katera oddaja bo na sporedu prva? _______________________________________________Koliko risanih nanizank bo na sporedu? ___________________________________________Kaj je nanizanka? _____________________________________________________________Ob kateri uri je na sporedu dokumentarna oddaja? ___________________________________Ali je na sporedu katera športna oddaja? DANEČe je, napiši njen naslov. _______________________________________________________Napiši naslov mladinskega filma. _________________________________________________Koliko časa traja film za odrasle? ________________________________________________Kateri del mladinske nadaljevanke bo na sporedu? ___________________________________Komu so predvsem namenjene oddaje do trinajstih? __________________________________Koliko časa trajajo poročila? ____________________________________________________4. Vstavi ustrezno začetnico.Ob 13.05 bo na sporedu __emški film __inovo upanje, ob deset minut do pol treh pa __ngleška__okumentarna oddaja __krivnosti __orveške.Rad bi si ogledal __rancosko dokumentarno oddajo, pa ne vem, ali bom imel čas.Ali ti je bil všeč __vedski film?209
5. Iz prvega odlomka prepiši samostalnike. _________________________________________Izpiši besedno zvezo iz dveh samostalnikov. ______________________________________Prepiši samostalnik srednjega spola. ____________________________________________6. Iz prvega odlomka prepiši pridevnike. ___________________________________________Obkroži.Katera vrsta pridevnikov prevladuje?a) Vrstni pridevniki.b) Lastnostni pridevniki.c) Svojilni pridevniki.7. Iz predzadnje vrste v drugem odlomku prepišia) svojilni pridevnik: _______________,b) vrstni pridevnik: ________________.8. Števila napiši s številko.Gostje pri petnajsti mizi so naročili dva pariška zrezka in sedem dunajskih._____ _____ _____Gostilna Pri petih prašičkih je pri mesarju naročila petindvajset kg mesa, in sicer pet kg_____ _____ _____telečjega, deset kg govejega, šest kg svinjskega, dva kg puranjega in en kg kokošjih beder._____ _____ _____ _____9. Števila napiši z besedo.196 _________________________________________________________________________196. _________________________________________________________________________574 _________________________________________________________________________574. _________________________________________________________________________10. Prepiši pravilno napisano besedo.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJElouski/lovskiparižki/pariškisvijnski/svinjski/svinski____________________________________________________________________________________210pišanec/piščanec/pišanc/piščanc ____________________________
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE11. Napiši naslov tistega dela tretjega besedila, iz katerega izvemo,– kakšno vreme bo v Sloveniji v naslednjih dneh: __________________________________– kaj se dogaja z vremenom v Evropi: __________________________________– kakšno vreme bo danes v naši državi: __________________________________– kakšno vreme bo danes v sosednjih pokrajinah: __________________________________12. Kaj pomenita naslednji besedi iz tretjega besedila?Pretežno jea) veliko.b) večinoma.c) malo.č) nič.Zmerno jea) popolnoma.b) ne pretirano.c) nič.13. Na vremenski karti ugotovi, kakšno bo vreme– v Novem mestu: ______________________– v Kopru: ____________________________– v tvojem kraju: _______________________14. Odgovori. (Pomagaj si s tretjim besedilom.)Kje bo popoldne najnižja temperatura? ________________________________Kje bo popoldne najvišja temperatura? ________________________________Ali bo temperatura kje pod lediščem? DANEV katerem mestu bo temperatura 0 ºC? ________________________________Kolikšna bo razlika med najvišjo in najnižjo popoldansko temperaturo v Sloveniji? _____________15. Iz tistega dela tretjega besedila, iz katerega izvemo, kakšno vreme bo danes v naši državi,prepiši oba stopnjevana pridevnika in jima pripiši še drugi dve stopnji.OSNOVNA STOPNJA SREDNJA STOPNJA NAJVIŠJA STOPNJA211
16. Podatke iz vremenske karte Slovenije s pisanimi črkamiprepiši v preglednico.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEKRAJ V SLOVENIJIPOPOLDANSKA TEMPERATURA212
28 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora2. del, str. 105–115, predvideno število ur: 6Operativni cilji:– ločevanje občnih imen od lastnih,– ločevanje naselbinskih (krajevnih) zemljepisnih lastnih imen od nenaselbinskih (nekrajevnih),– pisanje enobesednih in večbesednih naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen,– pisanje imen prebivalcev pokrajin in krajev,– pisanje imen <strong>jezik</strong>ov,– pisanje vrstnih pridevnikov, tvorjenih iz zemljepisnih lastnih imen,– prepisovanje zemljepisnih lastnih imen s pisanimi črkami,– vrednotenje zapisa in utemeljevanje svojega mnenja,– povzemanje pravil za pisanje enobesednih in večbesednih naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnihlastnih imen.Ciljna tema: Pravopis – velika začetnica v zemljepisnih lastnih imenih.Zemljepisne pojave (tj. kraje, planete, reke …) poimenujemo z občim ali lastnim imenom – z občimimenom poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. mesto, planet, reka), z lastnim imenompa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Celje, Zemlja, Savinja).Lastna imena, s katerimi poimenujemo posamezne zemljepisne pojave, imenujemo zemljepisna lastnaimena; vedno jih začnemo pisati z veliko začetnico (npr. Celje, Kranjska Gora, Kriška gora) – takopoudarimo posebnost, individualnost, enkratnost poimenovanega zemljepisnega pojava.Zemljepisna lastna imena so iz ene besede ali iz več besed (prim. Kranj, Triglav – Kranjska Gora,Kriška gora) – torej so enobesedna ali večbesedna. Enobesedna zemljepisna lastna imena pišemo zveliko začetnico (npr. Celje), prav tako tudi prvo besedo v večbesednem lastnem imenu (npr. KranjskaGora, Kriška gora) – pisanje neprvih besed pa določajo posebna pravila.To, kako pišemo neprve besede v večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (tj. z veliko ali malozačetnico), je odvisno od tega, ali poimenujemo z zemljepisnimi lastnimi imeni kraj/naselbino (npr.mesto, vas, trg, zaselek) ali kaj drugega (npr. reko, goro, pokrajino). Glede na to, kaj poimenujemoz njimi, ločimo dve vrsti zemljepisnih lastnih imen: naselbinska/krajevna (npr. Kranjska Gora) innenaselbinska/nekrajevna (npr. Kriška gora).Večbesedna naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena pišemo tako, da zapišemo prvo besedo zveliko začetnico, neprve besede pa tudi z veliko začetnico (npr. Kranjska Gora, Škofja Loka, MurskaSobota) – razen če niso samostalniki mesto, vas, selo, trg (npr. Novo mesto, Opatje selo, Gorenja vas,Stari trg) ali predlogi (npr. Most na Soči, Grahovo ob Bači).Večbesedna nenaselbinska/nekrajevna zemljepisna lastna imena pa pišemo tako, da zapišemo prvobesedo z veliko začetnico, neprve besede pa načeloma z malo začetnico (npr. Kriška gora, Bela krajina,Panonska nižina, Balkanski polotok, Slomškova ulica) – razen če so že same lastna imena (npr.Julijske Alpe, Mala Mojstrovka, Sava Bohinjka).Opozorilo: Ker so pravila o pisanju zemljepisnih lastnih imen v slovenščini kar zapletena, naj učiteljrazvija to pravopisno zmožnost učencev postopoma in sistematično, npr.:– Učenci najprej primerjajo vlogo zemljepisnih občih in lastnih imen (npr. mesto – Celje) – tako prepoznajoposebno vlogo lastnih imen ter usvojijo merilo za ločevanje lastnih imen od občih.– Nato opazujejo zapis enobesednih zemljepisnih lastnih imen – tako usvojijo pravilo o pisanjuenobesednih zemljepisnih lastnih imen z veliko začetnico.213
– Opazujejo sestavo in zapis večbesednih zemljepisnih imen (npr. Zgornje Jezersko, Bloška planota)– tako spoznajo, da je precej zemljepisnih lastnih imen iz več besed in da v njih pišemo prvo besedoz veliko začetnico, za pisanje neprvih besed pa obstajajo določena pravila.– Nato opazujejo vlogo večbesednih zemljepisnih lastnih imen (npr. Murska Sobota – Bloška planota)– tako prepoznajo, da z nekaterimi poimenujemo kraje, z drugimi pa druge zemljepisne pojave,ter usvojijo temeljno merilo za ločevanje dveh vrst zemljepisnih lastnih imen, tj. krajevnih (npr.Murska Sobota) in nekrajevnih (npr. Bloška planota).– V »pravopisno nekritičnih« večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (npr. Murska Sobota – Bloškaplanota) opazujejo še pisanje neprvih besed – tako usvojijo osnovno pravilo za pisanje neprvihbesed v krajevnih in nekrajevnih zemljepisnih lastnih imenih, tj.: Neprve besede v krajevnih lastnihimenih pišemo z veliko začetnico (npr. Murska Sobota), v nekrajevnih lastnih imenih pa z malozačetnico (npr. Bloška planota).– Nato utrjujejo svoje obvladanje tega osnovnega pravila z razmišljanjem o tem, katera zemljepisnapojava poimenujejo dane dvojice zemljepisnih lastnih imen (npr. Kranjska Gora – Šmarna gora;Črni vrh – Črni Vrh).– Opazujejo »učiteljeve« popravke zapisa neprvih besed v krajevnih zemljepisnih lastnih imenih(npr. Novo Mesto) ter tako usvojijo prvo posebnost v pisanju neprvih besed v krajevnih lastnihimenih, tj.: Če je neprva beseda v krajevnem lastnem imenu mesto, selo, vas ali trg, jo pišemo zmalo začetnico (npr. Novo mesto).– Nato opazujejo zapis krajevnih lastnih imen s predlogi (npr. Cerklje na Gorenjskem) ter usvojijodrugo posebnost, tj.: Če neprva beseda v krajevnem lastnem imenu pove, kje kraj leži (tj. če jepredlog), jo pišemo z malo začetnico (npr. Cerklje na Gorenjskem).– Opazujejo še »učiteljeve popravke« zapisa neprvih besed v nekrajevnih zemljepisnih imenih (npr.Julijske alpe) ter tako usvojijo posebnost v pisanju neprvih besed v nekrajevnih zemljepisnih lastnihimenih, tj.: Če je neprva beseda v nekrajevnem lastnem imenu že sama lastno ime, jo pišemo zveliko začetnico (npr. Julijske Alpe).– Nato opazujejo še zapis večbesednih imen delov naselij (npr. ulic, cest, naselij, trgov, npr. Dunajskacesta, Ulica Josipine Turnograjske) ter usvojijo pravilo o pisanju njihovih neprvih besed, tj.: Neprvebesede v imenih delov naselij pišemo z malo začetnico (npr. Dunajska cesta) – razen če niso žesame lastno ime (tedaj jih pišemo z veliko začetnico, npr. Ulica Josipine Turnograjske).Učitelj naj pozorno opazuje, ali je učenec usvojil dano pravilo – šele nato naj ga vodi k naslednjemu.Pri utrjevanju naj učence spodbuja ne le k reševanju nalog, temveč tudi k utemeljevanju rešitev.Pazi naj tudi na to, da ne bo izbiral zapletenih oz. »eksotičnih« primerov (tj. takih, ki niso iz učenčevegaokolja oz. niso splošno znani, npr. vas Pri Treh Hišah) oz. da jih bo učencem razumljivopredstavil (npr. Rimske Toplice /večbesedno naselbinsko oz. krajevno zemljepisno lastno ime/ protiMoravske toplice /to ni ime kraja, temveč zdravilišča, torej večbesedno stvarno ime/; enako tudiDolenjske Toplice proti Čateške toplice).Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Preberejo besede in povedo, ali so lastna ali občna imena; pojasnijo svoj odgovor.Nato občnim imenom pripišejo lastna imena. Povedo, kako so jih zapisali in zakaj so se tako odločili.2. Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besede ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovivrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor oz. ga zapišejo.3. Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besedne zveze ter ob ponujenih možnostih razmišljajo onjihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor.214
4. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo – tako povzamejo temeljno pravilo o pisanju enobesednihzemljepisnih lastnih imen in o pisanju prve besede v večbesednih zemljepisnih lastnih imen.5. Preberejo dvojice iz večbesednih zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajona vprašanja o njihovi sestavi in poimenovalni vlogi (tj. kateri zemljepisni pojav je z njimi poimenovan).Nato jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.Opazujejo zapis neprve besede v lastnih imenih iz levega stolpca in ga opišejo; enako naredijo še zlastnimi imeni v desnem stolpcu.Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo osnovno pravilo o pisanju neprvih besedv večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (brez posebnosti).6. Preberejo zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise injih utemeljijo.7. Preberejo zemljepisni lastni imeni na levi; ob ponujenih možnostih na desni razmišljajo o njuni poimenovalnivlogi (tj. kateri zemljepisni pojav je z njima poimenovan) ter ju povežejo z ustrezno izbiro.8. Opazujejo popravljen zapis zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo navprašanja o vrsti zemljepisnih lastnih imen, o njihovi sestavi in zapisu.Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o načelnem pisanju neprvih besedv večbesednem naselbinskem/krajevnem zemljepisnem imenu ter o prvi izjemi.9. Preberejo naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejosvoje prepise in jih utemeljijo.10. Preberejo dana večbesedna naselbinska zemljepisna lastna imena (s predlogom). Nato sodelujejo vpogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi ter o razlogih za večbesedno poimenovanje navedenihkrajev; svoj odgovor ponazorijo s primeri (pri tem si lahko pomagajo z zemljevidom Slovenije,Atlasom Slovenije ali leksikonom <strong>slovenski</strong>h krajevnih imen).V navedenih večbesednih krajevnih imenih podčrtajo besedo, ki je napisana z malo začetnico. Natoob ponujenih možnostih razmišljajo o njeni poimenovalni vlogi ter obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.11. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o drugi izjemi pri pisanju neprvebesede v večbesednem naselbinskem/krajevnem zemljepisnem imenu.12. Preberejo naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejosvoje prepise in jih utemeljijo.13. Opazujejo popravljeni zapis zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo navprašanja o vrsti zemljepisnih lastnih imen, o njihovi sestavi in zapisu.14. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o izjemi pri pisanju neprve besedev večbesednem nenaselbinskem/nekrajevnem zemljepisnem imenu.15. Preberejo zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise injih utemeljijo.16. Preberejo dana večbesedna nenaselbinska zemljepisna lastna imena (tj. imena delov naselij). Nato obponujenih možnostih razmišljajo o njihovi poimenovalni vlogi; obkrožijo črko pred izbranim odgovorom.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi in zapisu.17. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o pisanju neprve besede v lastnemimenu dela kraja (s posebnostjo vred).18. Preberejo lastna imena delov kraja in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise in jihutemeljijo.19. Preberejo povedi in s pisanimi črkami prepišejo natisnjena zemljepisna lastna imena.Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.215
20. Preberejo zemljepisna lastna imena; razmišljajo, kaj poimenujemo z njimi, in jih nato prepišejo s pisanimičrkami.Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.21. Opazujejo zemljevid Slovenije in preberejo v njem napisana imena pokrajinskih enot – ta nato prepišejos pisanimi črkami.K imenom pokrajinskih enot s pisanimi črkami pripišejo imena prebivalcev in prebivalk.22. Iz krajevnih imen tvorijo imena prebivalcev in prebivalk teh krajev ter jih napišejo s pisanimi črkami.23. Napišejo odgovore na vprašanja o <strong>jezik</strong>ih, ki jih govorijo navedeni narodi.Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k oblikovanju pravila o pisanju imen pokrajin, prebivalcev pokrajinoz. krajev, pripadnikov narodov in <strong>jezik</strong>ov. Še posebej naj jih opozori na rabo male začetnice vimenih <strong>jezik</strong>ov.24. Po vzorcu tvorijo vrstne pridevnike iz zemljepisnih lastnih imen.Nato povedo, kako pišemo imena držav in kako pridevnike, tvorjene iz teh imen.Za razvedrilo preberejo »strip« pred to nalogo in ga komentirajo. Enako naredijo z ilustracijo in besedilomv oblačku ob tej nalogi.Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o zemljepisnih lastnih imenih? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje216
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEZEMLJEPISNALASTNA IMENA_______________ IMENA(= imena mest, vasi,zaselkov),npr. _________,Škofja _________,Novo _________,_________ pri ________________________ IMENA(= imena rek, jezer, morij, gora,dolin, držav …),npr. _________,Jadransko _________,Julijske _________ZEMLJEPISNALASTNA IMENAKRAJEVNA IMENA(= imena mest, vasi,zaselkov),npr. Kranj,Škofja Loka,Novo mesto,Brezovica pri Ljubljani)NEKRAJEVNA IMENA(= imena rek, jezer, morij, gora,dolin, držav …),npr. Triglav,Jadransko morje,Julijske Alpe217
Predlog nalog za preverjanje1. Preberi zapisane povedi in v lastna imena vstavi pravilnozačetnico iz oklepaja.DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEFrance Prešeren se je rodil leta 1800 v __rbi na __orenjskem. (V/v, G/g).Moj ded se je rodil v __lovenj __radcu, babica pa v __ovem __estu. (S/s, G/g, N/n, M/m)Že tri leta stanujemo v stanovanju na __unajski __esti v __jubljani. (D/d, C/c, L/l)Do športnega parka v __ranju prideš po __artizanski __esti. (K/k, P/p, C/c)Glavna praznična prireditev je bila na __ongresnem __rgu. (K/k, T/t)Naša gimnazija je blizu __rga __enerala __aistra. (T/t, G/g, M/m)V __avinjski dolini gojijo hmelj. (S/s)2. Iz katerih krajevnih imen so naslednje besede? Napiši jih na črte.kranjski _________________škofjeloški _________________blejski _________________ trboveljski _________________koprski _________________dravograjski _________________3. Prečrtaj nepravilno zapisano lastno ime. Na črto napiši svojo utemeljitev.Kranjska gora, Polhograjsko hribovje, Trnovski gozd, Cerkniško jezero_____________________________________________________________________________4. Preberi zemljepisna lastna imena in jih s pisanimi črkami vpiši v preglednico.TRIGLAV, PTUJ, TABORSKA JAMA, BLEJSKO JEZERO, ŠKOCJANSKE JAME,NOVA GORICA, POHORJE, JADRANSKO MORJE, VELIKA PLANINA, SOČA,POSTOJNSKA JAMA, GORENJA VASKRAJ HRIB/GORA VODA JAMA218
5. Zemljepisna lastna imena v oklepaju prepiši s pisanimi črkami.Ljubljana se je razvila ob južnem robuDOVOLJENOFOTOKOPIRANJE____________________________________________ (LJUBLJANSKE KOTLINE),med ______________________________________ (LJUBLJANSKIM BARJEM)in ______________________________________ (REKO SAVO).Na poti na Triglav smo se ustavili na ________________________ (RUDNEM POLJU).Radi smučamo na ______________________(SORIŠKI PLANINI),še raje pa na ______________________________________ (ČRNEM VRHU NAD IDRIJO).V petek bo v ______________________________________ (SREDNJI VASI V BOHINJU)sejem domače obrti.6. Odpravi napake.Miha stanuje v trubarjevi Ulici, Jože pa v ulici Janeza Puharja.Janku je najbolj všeč dolenjska, ker ima sorodnike v Straži Pri Novem Mestu.V Logarski Dolini je razvit kmečki turizem.V nedeljo pridite v Ilirsko bistrico – čaka vas obilo zabave!Če pa želite preživeti dan v čudoviti naravi, se odpravite na pot iz Višnje Gore na muljavo,Jurčičev rojstni kraj.Na vzhodu slovenije bo pretežno jasno, na zahodu pa bo že deževalo.7. Odpravi napake.gorenja vasrimske toplicečešnjica pri kropimedvedje brdolom pod storžičemgornja radgonarogaška slatinačrna vasmost na sočispodnja belaObkroži.Zgornja zemljepisna imena soa) krajevna.b) nekrajevna.219
29 Knjige, filmi, izdelki so stvaritve2. del, str. 116–122, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– ločevanje občnih imen od lastnih,– pisanje enobesednih in večbesednih stvarnih lastnih imen,– prepisovanje stvarnih lastnih imen s pisanimi črkami,– vrednotenje zapisa, odpravljanje pravopisnih napak in utemeljevanje svojih popravkov,– povzemanje pravil za pisanje enobesednih in večbesednih stvarnih lastnih imen.Ciljna tema: Pravopis – velika začetnica v stvarnih lastnih imenih.Stvari/stvaritve (npr. knjige, časopise, slike, zakone …) poimenujemo z občim ali lastnim imenom– z občim imenom poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. knjiga, časopis, slika),z lastnim imenom pa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Pestrna,Delo, Sejalec).Lastna imena, s katerimi poimenujemo posamezne stvari/stvaritve, imenujemo stvarna lastna imena;vedno jih začnemo pisati z veliko začetnico (npr. Pestrna, Delo, Sejalec) – tako poudarimo posebnost,individualnost, enkratnost poimenovane stvari/stvaritve.Stvarna lastna imena so iz ene besede ali iz več besed (prim. Pestrna – Grivarjevi otroci, Delo –Primorske novice, Sejalec – Pred lovom) – torej so enobesedna ali večbesedna. Enobesedna stvarnalastna imena pišemo z veliko začetnico (npr. Pestrna), v večbesednih pa pišemo prvo besedo z velikozačetnico, neprve besede pa načeloma z malo začetnico (npr. Grivarjevi otroci) – razen če niso žesame lastna imena (npr. Zvezdica Zaspanka, Maček Muri, Zgodbe iz Amerike).Opozorilo: Učenci naj postopoma in sistematično razvijajo svojo zmožnost pisanja stvarnih lastnihimen, npr.:– Najprej primerjajo vlogo stvarnih občih in lastnih imen (npr. knjiga – Pestrna) – tako prepoznajoposebno vlogo lastnih imen ter usvojijo merilo za ločevanje lastnih imen od občih.– Nato opazujejo vlogo in zapis enobesednih stvarnih lastnih imen – tako usvojijo pravilo o pisanjuenobesednih stvarnih lastnih imen z veliko začetnico.– Opazujejo sestavo in zapis »pravopisno nekritičnih« večbesednih stvarnih lastnih imen (npr.Pionirska knjižnica, Lukec in njegov škorec) – tako spoznajo, da je precej stvarnih lastnih imen izveč besed in da v njih pišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa načeloma z malo(npr. Pionirska knjižnica, Lukec in njegov škorec).– Nato primerjajo zapis neprvih besed v danih »nekritičnih« in »kritičnih« večbesednih stvarnihlastnih imenih (npr. Mali upornik, Pekarna Mišmaš) ter tako usvojijo edino posebnost v pisanjuneprvih besed v stvarnih lastnih imenih, tj.: Če je neprva beseda v stvarnem lastnem imenu že samalastno ime, jo pišemo z veliko začetnico (npr. Pekarna Mišmaš).Učitelj naj pozorno opazuje, ali je učenec usvojil dano pravilo – šele nato naj ga vodi k naslednjemu.Pri utrjevanju naj učence spodbuja ne le k reševanju nalog, temveč tudi k utemeljevanju rešitev.Pazi naj tudi na to, da ne bo izbiral zapletenih oz. »eksotičnih« primerov (tj. takih, ki niso splošnoznani).220
Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Preberejo besede in povedo, ali so lastna ali občna imena; pojasnijo svoj odgovor.Nato občnim imenom pripišejo lastna imena. Povedo, kako so jih zapisali in zakaj so se tako odločili.2. Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besede ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovivrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor oz. ga zapišejo.3. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako tvorijo preprosto definicijo stvarnega lastnega imena.4. Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besedne zveze ter ob ponujenih možnostih razmišljajo onjihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor oz. ga zapišejo.5. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo – tako povzamejo temeljno pravilo o pisanju enobesednihin večbesednih stvarnih lastnih imen.6. Preberejo stvarna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami.7. Preberejo večbesedna stvarna lastna imena; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja onjihovi sestavi ter zapisu prve in neprve besede; povedo, zakaj so dane neprve besede napisane z velikozačetnico.8. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o pisanju neprvih besed v večbesednemstvarnem imenu (s posebnostjo vred).9. Preberejo stvarna lastna imena (tj. naslove knjig) in jih prepišejo s pisanimi črkami.10. Povežejo dela naslovov knjig. Nato prepišejo naslove knjig s pisanimi črkami.11. Preberejo stvarna lastna imena (tj. naslove televizijskih oddaj) in jih prepišejo s pisanimi črkami.12. Preberejo stvarna lastna imena (tj. naslove slik) in jih prepišejo s pisanimi črkami.13. Pisno odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah s stvaritvami.14. Iz časopisa prepišejo pet naslovov. Nato razložijo rabo velike začetnice.Nasvet: Učitelj naj prinese v šolo nekaj časopisov in jih razdeli učencem.15. Napisana stvarna lastna imena v programu LGL prepišejo s pisanimi črkami.16. Berejo povedi in popravijo zapis stvarnih lastnih imen. Javno predstavijo svoje popravke in jih utemeljijo.17. Dopolnijo preglednico, in sicer tako, da v svojih virih (ali v spominu) poiščejo ustrezna stvarna lastnaimena ter jih napišejo na ustrezno mesto v preglednici.Nasvet: Učitelj naj individualno preveri rešitve ter se z učenci pogovori o zapisu in o uvrstitvi danihstvarnih lastnih imen.221
Učenčevo samovrednotenjeKaj je bil cilj te enote?Kaj si se naučil o stvarnih lastnih imenih? (Dopolni miselni vzorec.)Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?Učiteljevo samovrednotenje222
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJESTVARNA LASTNAIMENA(= imena knjig, časopisov, _________,_________, _________, _________ itd.)ENOBESEDNA(npr. _________)_________________(npr. Gospodar _______,Maček _________)STVARNA LASTNAIMENA(= imena knjig, časopisov, revij, filmov,skladb, ustanov itd.)ENOBESEDNA(npr. Zdravljica)VEČBESEDNA(npr. Gospodar prstanov,Maček Muri)223
Predlog nalog za preverjanje1. Poveži.knjigaMerkurfilmKoza KunigundapesemSrečo imaš na vrvicirevijaZdravljicagledališče Geatrgovina SNG DramaDOVOLJENOFOTOKOPIRANJEDopolni. Izbiraj med besedama lastna in občna.V levem stolpcu so __________ imena, v desnem pa __________ imena.Katera imena zapišemo z veliko začetnico – občna ali lastna? _________2. Naslednja lastna imena prepiši v preglednico s pisanimi črkami.NAŠA ŽENA, CANKARJEV DOM, ČOKOLEŠNIK, NA SVOJI ZEMLJI, ČUK SE JE OŽENIL,VESELA ŠOLA, BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBALASTNO IMEknjigefilmapesmiustanoverevijeprireditveizdelka3. Občnim imenom dodaj lastna imena.pravljicačasopispodjetje_____________________________________________________________________rubrika v časopisu _______________________prireditev_______________________4. Napiši ime in naslov svoje šole.Ime:Naslov:________________________________________________________________________________________________________________________________________224
5. Izberi veliko ali malo začetnico.Pesnik Simon Gregorčič je napisal pesniško zbirko __oezije. (P/p)Na Miklošičevi cesti v Ljubljani stoji hotel __nion. (U/u)DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEZa bralno značko sem prebral knjigo __večer na __itaniku, ki jo je izdala založba __rlica. (Z/z, T/t, G/g)Na razstavi slik Ivane Kobilce mi je bila najbolj všeč slika __troci v __ ravi. (O/o, T/t)Udeležite se __epkovega dobrodelnega teka, ki ga prireja __inološko društvo Ljubljana; zbranasredstva so namenjena za pomoč zapuščenim živalim. (R/r, K/k)6. Naslove knjig prepiši s pisanimi črkami.DEČEK Z DVEMA IMENOMA___________________________________________SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA ___________________________________________PET PRIJATELJEVSOLZICEKOČA STRICA TOMAALICA V ČUDEŽNI DEŽELIPoveži.Neprvo besedo pišemo z veliko začetnico,____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________če je občno ime.če je lastno ime.7. Napiši naslove treh knjig, ki si jih prebral.______________________________________________________________________________________________________8. Kjer je potrebno, popravi zapis stvarnih lastnih imen.Pri pouku slovenščine uporabljamo <strong>slovenski</strong> pravopis.V Narodnem Muzeju smo si ogledali zanimivo razstavo.Za rojstni dan sem dobil knjigo martin krpan.Naročite se na revijo moj malček.Všeč mi je bil mladinski film poletje v školjki.V soboto bo v Sežani spet potekala prireditev mali kraški maraton.9. Preberi besedilo in napiši veliko začetnico, kjer je potrebno.Leta 1552 je z nadvojvodo maksimilijanom iz španije prek trsta v ljubljano pripotoval pravi slon.Vse mesto je bilo na nogah, ko je velikan prikorakal po tržaški cesti in se na poti proti dunajuustavil tam, kjer danes stoji hotel slon.225
Predlogi učnih priprav1 Predlog učne priprave za šolsko uro:1. Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanjaUčni predmet:Šola:Učitelj:slovenščinaOŠ Majde Vrhovnik, LjubljanaJože Lango (prirejeno)Razred: 5.Datum:Tematski sklop:Ciljna tema:Anketa.anketaUčna ura: 1.Operativni cilji:Učne metode:Učne oblike:Učni pripomočki in sredstva:Medpredmetne povezave:Viri in literatura:– pogovarjanje,– utemeljevanje svojega mnenja,– branje in izpolnjevanje ankete,– povzemanje značilnosti besedilne vrste,– uporaba znanja.pogovor, pojasnjevanje, razlaganje, delo z besedilomindividualna, frontalna– »skriti predmet« (= knjiga),– delovni zvezek (D. Kapko idr.: <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, Založba Rokus,2005),– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, Reštve, Založba Rokus,– list papirjaknjiževni pouk, družba– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, priročnik za učitelje,Založba Rokus.– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, zgoščenka, ZaložbaRokus.226
Potek pedagoškega sporazumevanjaFaza Dejavnosti učitelja Dejavnosti učencevUVODNA MOTIVACIJAUčencem povem, da bodo skušali razkriti »skritipredmet«, in sicer tako, da mi bodo postavljalivprašanja, na katera bom lahko odgovarjal samoz DA/NE.Poslušajo navodila.Odgovarjam z DA oz. NE.Sprašujejo me po skritem predmetu, npr.– Ali je velik?– Je rdeč?– Je uporaben?– …Če presodim, da predmeta ne bodo razkrili, jimpomagam z uganko (npr. Zaprta molčim, odprtaučim; Razdajam skrivnost, lepoto, modrost).Potem ko učenci razkrijejo »skriti predmet«(knjigo), vodim pogovor o tem, katere vrsteumetnostnih besedil poznajo. (Če je potrebno,jim pomagam.)Nato jim naročim, naj razmislijo, katera vrstaumetnostnih besedil jim je najbolj všeč, innaj mi posamič pridejo povedat svoj odgovor.(Opozorim jih, da se mora vsak odločiti samo zaeno vrsto.)Na list papirja si zapisujem njihove odgovore.(O rezultatih v tej uri še ne poročam – to bomstoril na začetku naslednje učne enote, tj. Večinavprašanih je odgovorila …).Učencem povem, da so pravkar sodelovali vanketi. Nato jim postavim nekaj vprašanj iz 1.naloge, in sicer o njihovih izkušnjah z anketami,npr. :– Ali si že kdaj imel v rokah anketo?– Če si, povej, kaj je bilo na njej napisano: samovprašanja ali tudi odgovori?– Kaj si moral storiti?– Si anketo izpolnil sam ali ti je pri tem kdo pomagal?Uganjujejo, kateri predmet je skrit.Sodelujejo v pogovoru – naštevajo vrsteumetnostnih besedil (npr. pravljice, basni, ljubezenske,vojaške, kriminalne, humoristične,znanstvenofantastične zgodbe).Razmišljajo o tem, katera vrsta umetnostnihbesedil jim je najbolj všeč.Vsak učenec mi pride povedat svoj dogovor.Sodelujejo v pogovoru – pripovedujejo o svojihizkušnjah z anketami.BRANJE Učence pozovem k preletu ankete v 2. nalogi. Se umirijo in preletijo anketo.227
ANALIZANato jim naročim, naj imajo pred seboj anketo,in vodim pogovor z naslednjimi vprašanji iz 3.naloge:– Kdo je sestavil to anketo?– Čemu jo je sestavil?– Komu je anketa namenjena?– Na koliko vprašanj naj bi odgovorili anketiranci?– Ali naj ob vseh vprašanjih zapišejo odgovor?– Ob katerih vprašanjih le izberejo ustrezni odgovor?– Kako zaznamujejo svojo izbiro?– Čemu je pod prvimi tremi vprašanji na koncučrta?– Kaj morajo anketiranci narediti ob četrtemvprašanju?– Kaj morajo narediti anketiranci ob petem vprašanju?– Ali lahko napišejo naslov knjige, ki jim je najboljvšeč, a je ni na seznamu pod 4. vprašanjem?Ob vsakem odgovoru jih spodbujam k pojasnjevanjuodgovora (tj. Po čem to veste?).Sodelujejo v pogovoru – poslušajo vprašanja,iščejo podatke v anketi oz. sklepajo o njih napodlagi podatkov v anketi ter odgovarjajo navprašanja.Pojasnjujejo svoje odgovore.SINTEZA Učence pozovem k individualnemu reševanju 4.naloge.Frontalno preverjam rešitve.Nato vodim pogovor o sporočilu vsake povedi vrumenem okvirju v 4. nalogi:– ob prvi povedi jih usmerjam v opazovanje anketeiz 2. naloge ter v presojanje njene ustreznosti,– ob drugi povedi v pripovedovanje o svojih izkušnjah(npr. ob gledanju televizijskih poročil),– ob tretji povedi pa v razlaganje, zakaj imenavprašanih niso pomembna.Individualno rešujejo 4. nalogo – preberejonepopolno poved in jo dopolnijo.Učenci na glas preberejo preprosti opis besedilnevrste (ankete).Sodelujejo v pogovoru – opazujejo in presojajoanketo, pripovedujejo o svojih izkušnjah,razlagajo, zakaj imena anketirancev niso pomembna.NOVE NALOGEUčencem naročim, naj doma podrobno preberejoanketo iz 2. naloge in jo izpolnijo.Poslušajo navodila in prosijo za pojasnila, čečesa ne razumejo.Analiza delaKateri cilji niso bili uresničeni?Zakaj?Kaj bi bilo treba spremeniti?Kaj je bilo zelo učinkovito?Drugo:228
2 Predlog učne priprave za učno enoto:2. Večina vprašanih je odgovorila, da ...Učni predmet:Šola:Učitelj:slovenščinaOŠ Majde Vrhovnik, LjubljanaJože Lango (prirejeno)Razred: 5.Datum:Tematski sklop:Ciljna tema:Operativni cilji:Učne metode:Učne oblike:Učni pripomočki in sredstva:Medpredmetne povezave:Viri in literatura:Anketa.predstavitev rezultatov ankete– »branje« in interpretiranje diagramov raznih oblik,– besedno in nebesedno predstavljanje rezultatov ankete,– ubesedlijenje nebesednih sporočil, tj. diagramov in preglednic,– izpolnjevanje preglednic,– govorno nastopanje,– utemeljevanje svojega mnenja.pogovor, pojasnjevanje, razlaganje, delo z besedilomindividualna, frontalna, delo v dvojicah, skupinsko delo, projektno delo– delovni zvezek (D. Kapko idr.: <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, Založba Rokus,2005),– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, Reštve, Založba Rokus,– prosojnica, grafoskop– list papirja, mapa za listeknjiževni pouk, matematika, družba, naravoslovje in tehnika– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, priročnik za učitelje, ZaložbaRokus.– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, zgoščenka, Založba Rokus.Predvideno število ur: 5229
Potek pedagoškega sporazumevanjaUra Faza Dejavnosti učitelja Dejavnosti učencev1. UVODNA MOTIVACIJA Učencem naročim, naj dajo na klop svojonajljubšo knjigo oz. pisno predstavitev podatkovo svoji najljubši knjigi.Učence spodbudim, naj frontalno predstavijoosnovne podatke o knjigi ter zakaj je to zanjenajljubša knjiga.Če je potrebno, jim pomagam z »usmerjevalnimi»vprašanji.Učence spomnim na naš pogovor na začetkuprejšnje učne enote – takrat smo se pogovarjalio tem, katere vrste umetnostnih besedilpoznajo in katera vrsta jim je najbolj všeč.Takrat sem si tudi zapisal njihove odgovore– doma sem analiziral njihove odgovore inna plakatu izdelal preglednico s svojimi ugotovitvami.Učencem pokažem preglednico (v levemstolpcu so po pogostnosti odgovorov razvrščenevrste umetnostnih besedil, v desnemstolpcu pa je s številkami predstavljena priljubljenostposamezne vrste).Vodim pogovor o sestavi preglednice in ovpisanih podatkih, tj. o rezultatih ankete– učence sprašujem, katera vrsta besedil jemed njimi najbolj priljubljena, katera najmanj,koliko učencev je izbralo dano vrstobesedil ipd.Učencem naročim, naj oblikujejo skupine(iz 4—5 učencev) ter se v njih pogovorijoo tem, kako bi še lahko predstavili rezultatenaše ankete.Pozovem vodje skupine, naj poročajo o svojihrešitvah in jih ponazorijo na tabli; vodimoz. usmerjam njihovo poročanje – če imajotežave, jim naročim, naj si pomagajo z ilustracijopod naslovom 2. učne enote v delovnemzvezku (str. 11).Dajo na klop svojo najljubšo knjigo oz pisnopredstavitev podatkov o svoji najljubši knjigi.(če knjige nimajo doma).Javno predstavijo osnovne podatke o svojiknjigi (npr. naslov, ime avtorja, ilustratorjain države, v kateri je knjiga najprej izšla, letoizida, število strani, o kom/o čem govori) inpovedo, zakaj jim je najbolj všeč.Učenci poročajo o tem, kaj smo delali na začetkuprejšnje učne enote.Gledajo preglednico.Opisujejo preglednico – povedo, kaj je napisanov levem stolpcu in kaj v desnem ter naosnovi česa so razvrščene vrste umetnostnihbesedil.Odgovarjajo na vprašanja o rezultatih ankete– podatke preberejo iz preglednice oz.sklepajo o njih na podlagi preglednice.Oblikujejo skupine ter se pogovarjajo oraznih možnostih predstavitve rezultatovankete.Vodje skupine javno poročajo o svojih rešitvahin jih ponazorijo na tabli.BRANJEUčencem naročim, naj si najprej podrobnopreberejo prvo navodilo v 2. učni enoti, natopa naj preletijo vseh pet predstavitev rezultatovankete.Učenci delajo po navodilu.230
ANALIZAVodim pogovor o ogledani predstavitvi rezultatovankete, in sicer z naslednjimi vprašanji:– Rezultati katere ankete so predstavljeni?– Kdo je izpolnjeval anketo?– Koliko je bil anketirancev?– Kdo je pripravil predstavitev rezultatov?– Ali je rezultate ankete predstavila besednoali nebesedno?– Zakaj je predstavitev rezultatov iz petihdelov?– Ali so odgovori na vsa vprašanja predstavljenina enak način?Nato jih pozovem k pisnemu reševanju 1.naloge.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo navprašanja.Pisno rešujejo 1. nalogo.Frontalno preverim rešitve 1. naloge.Glasno berejo svoje rešitve.Učence vprašam, kaj jim je pri reševanju nalogepovzročalo težave.V pogovoru poročajo o svojih težavah prireševanju.SINTEZAUčencem naročim, naj preberejo besedilo vrumenem okviru.Berejo po navodilu.Nato vodim pogovor o tem, katera predstavitevrezultatov ankete je nazornejša in pogostejeuporabljena (tj. besedna ali nebesedna),pa tudi o tem, za katero predstavitev bi seodločili sami.Sodelujejo v pogovoru – presojajo nazornostin pogostnost besedne in nebesednepredstavitve ter pojasnjujejo svoje mnenje.Razmišljajo o tem, katero predstavitev biuporabili sami, ter pojasnjujejo svojo odločitev.NOVE NALOGEUčencem naročim, naj doma na list papirjanajprej prepišejo vsa vprašanja iz ankete,nato pa naj k vsakemu vprašanju iz diagramovprepišejo odgovor, ki ga je izbralo največanketirancev – opozorim jih, da bodo k4. vprašanju morali pripisati dva odgovora.Poslušajo navodilo za domače delo; če česane razumejo, prosijo za pojasnilo.2. PREVERJANJE Frontalno preverjam domačo nalogo. Učenci berejo vprašanja, ki so jih domaprepisali iz delovnega zvezka, in poročajo,kateri odgovor na dano vprašanje je bil ponjihovi presoji najpogostejši; svoje rešitveutemeljijo.(Pravilni odgovori so:1. Največ jih je med počitnicami bralo knjige.2. Največ jih je prebralo dve knjigi ali večknjig.3. Največ si jih je sposodilo knjige v javniknjižnici.4. Največ jih je prebralo knjigo Nikec, najmanjpa Jurček.5. Najbolj všeč jim je bila knjiga Nikec.)ANALIZANato učence pozovem, naj pozorno gledajodiagram ob prvem vprašanju.Vodim pogovor z naslednjimi vprašanji:– Zakaj so stolpci v diagramu različno dolgi?– Katera počitniška dejavnost je bila najboljpriljubljena in katera najmanj?Pozorno gledajo diagram ob prvem vprašanju.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo navprašanja.231
Učence usmerim k reševanju pisnega dela 2.naloge – naročim jim, naj najprej pozornopreberejo navodilo za delo, nato naj se lotijoreševanja naloge.Spremljam individualno delo učencev; zučenci, ki imajo pri reševanju naloge težave,se pogovorim o strategiji reševanja te naloge(vprašam jih, kaj bodo naredili najprej, kajpotem in kaj na koncu).Pozorno preberejo navodilo za reševanjepisnega dela 2. naloge.Rešujejo pisni del 2. naloge.Učenci, ki imajo težave z reševanjem naloge,sodelujejo v individualnem pogovoru ostrategiji reševanja naloge.Frontalno preverim rešitve.Javno predstavijo svoje rešitve.Učencem naročim, naj rešijo pisni del 3. naloge.Frontalno preverim rešitev ter vprašam učence,kako so iz diagrama razbrali ta podatek.Učencem naročim, naj rešijo pisni del 4. naloge.Podrobno gledajo diagram ob drugem vprašanjuin rešujejo pisni del 3. naloge.Preberejo svojo rešitev ter odgovorijo navprašanje.Podrobno gledajo diagram ob tretjem vprašanjuin rešujejo pisni del 4. naloge.Frontalno preverim rešitve – ob vsaki spodbujamučence, naj jo utemeljijo.Preberejo svoje rešitve ter jih utemeljujejo.Učencem naročim, naj pozorno gledajodiagram ob 4. vprašanju in odgovorijo na naslednjavprašanja:– Koliko naslovov knjig je napisanih?– Zakaj sta nad naslovom vsake knjige narisanadva stolpca (tj. rumeni in modri)? Počem to veš?– S katero barvo so predstavljeni pozitivniodgovori anketirancev in s katero so predstavljeninegativni odgovori? Po čem toveš?Pozorno gledajo diagram ob 4. vprašanju inodgovarjajo na vprašanja.Nato jim naročim, naj ob istem diagramurešijo pisni del 5. naloge.Samostojno rešujejo pisni del 5. naloge.Spremljam individualno delo učencev; zučenci, ki imajo pri reševanju naloge težave,se pogovorim o strategiji reševanja te naloge(vprašam jih, kaj bodo naredili najprej, kajpotem in kaj na koncu).Učenci, ki imajo težave z reševanjem naloge,sodelujejo v individualnem pogovoru ostrategiji reševanja naloge.Frontalno preverim rešitve.Javno predstavijo svoje rešitve.SINTEZA Učence pozovem, naj rešijo 7. nalogo. Rešujejo 7. nalogo.Ko ugotovim, da so nalogo rešili, jim naročim,naj sami preverijo rešitve v Rešitvah.Svoje rešitve preverjajo v Rešitvah.NOVE NALOGEUčencem naročim, naj doma najprej rešijo6. nalogo, nato pa naj s sošolcem, s katerimsta v prejšnji učni enoti pripravila in izpeljalaanketo, ravnata po navodilu v 8. nalogi – pripravitanaj javno predstavitev rezultatov svojeankete, in sicer dvojno: pisno nebesedno(npr. na list papirja naj narišeta preglednico/diagram) in ustno besedno (tj. ob preglednici/diagramubosta v šoli poročala o svojihugotovitvah).Poslušajo navodilo za delo; s sošolcem sedogovorijo, kdaj, kje in kako bodo pripravilipredstavitev rezultatov svoje ankete.Če česa ne razumejo, me prosijo za pojasnilo.232
3. PREVERJANJE Najprej frontalno preverim rešitve 6. naloge.Učence spodbujam k presoji zahtevnosti tenaloge ter k opisovanju strategije reševanjanjenega drugega dela.Nato pozovem dvojice, naj javno predstavijorezultate svoje ankete – na tablo naj obesijosvojo nebesedno predstavitev, nato naj predsošolci z besedami poročata o svojih ugotovitvah.Po vsakem poročanju dvojic vodim pogovoro nebesedni in besedni predstavitvi rezultatovankete – učenci naj presojajo nebesednavidna ponazorila, besedilo, ki sta ga tvorilasošolca, njuno govorjenje (npr. ali je biloknjižno, dovolj glasno, ne prehitro ipd.) innjuno obnašanje med govorjenjem (tj. vidnespremljevalce govorjenja, npr. očesni stik,držo telesa, položaj v prostoru ipd.).Učenci poročajo o svojih rešitvah v 6. nalogi.Presojajo zahtevnost te naloge in povedo,kako so prišli do rešitev njenega drugegadela.Učenci v dvojicah obesijo na tablo svojo nebesednopredstavitev.Ob njej javno poročajo o svojih ugotovitvah.Sodelujejo v pogovoru – presojajo nebesednoin besedno predstavitev svojih sošolcev.SINTEZAUčence vprašam, kaj je bil cilj 2. učne enotein kaj so o tem izvedeli.Razmišljajo o cilju te učne enote in pridobljenemznanju ter odgovorijo na vprašanji.Pokažem jim prosojnico z nepopolnim miselnimvzorcem o načinih predstavitve rezultatovankete (pripravim jo po priročniku oz.z zgoščenki) ter jim izročim njene fotokopijena listu papirja.Naročim jim, naj v miselni vzorec vpišejoustrezne podatke.Ko vidim, da so opravili svojo nalogo, preverimrešitve – pokažem jim prosojnico spopolnim miselnim vzorcem ter jih pozovem,naj (če je potrebno), odpravijo napakev svojih miselnih vzorcih.Nato jim naročim, naj vstavijo list v posebnomapo.Vzamejo liste z nepopolnim miselnim vzorcemin vanj vpisujejo ustrezne podatke.Svoje rešitve primerjajo s popolnim miselnimvzorcem na novi prosojnici in odpravljajoev. napake oz. pomanjkljivosti.List s pravilnim miselnim vzorcem vstavijov mapo.4. ANALIZA Učencem naročim, naj rešijo 10.–14. nalogo.Rešujejo 10. –14. nalogo.Po reševanju jih pozovem, naj preberejo povedi,ki so jih napisali v 10. nalogi. Vodimpogovor o teh rešitvah; na koncu spodbujamučence k opisovanju pomena navedenih besed.Učencem naročim, naj v Rešitvah preverijo,ali so pravilno rešili 11. –14. nalogo.Nato jih pozovem, naj povedo, katere napakeso naredili in zakaj so jih naredili.Učencem naročim, naj oblikujejo skupine(iz 4–5 učencev); te bodo zbrale podatke zaanketo iz 2. naloge v 1. enoti (učenci so joizpolnili v eni od prejšnjih ur) ter pripravilepredstavitev rezultatov svojega razreda.Preberejo povedi, ki so jih napisali v 10. nalogi.V pogovoru presojajo svoje rešitve in rešitvesošolcev.Skušajo opisati pomen danih besed.V Rešitvah preverijo pravilnost svojih rešitevv 11. –14. nalogi.Povedo, katere napake so naredili in zakajso jih naredili.Oblikujejo skupine. Poslušajo, kaj bodonaredili.233
Vsaki skupini povem, o katerem delu ankete(tj . o katerem vprašanju oz. o katerih odgovorih)bo poročala; vsaka skupina naj siizbere, na kateri nebesedni način (npr. s preglednico,diagramom z navpičnimi stolpciipd.) bo predstavila rezultate, določi pa najtudi vodjo – ta bo javno poročal o rezultatihin o delu skupine.Spremljam delo skupin, po potrebi jim pomagam,kaj svetujem ipd.Skupine pozovem, naj na tablo obesijo svojonebesedno predstavitev, nato naj vodja skupinejavno poroča o svojih ugotovitvah in odelu skupine.Po vsakem poročanju vodij vodim pogovoro nebesedni in besedni predstavitvi rezultatovankete – učenci naj presojajo nebesednavidna ponazorila, besedilo, ki ga je govorilvodja, njegovo govorjenje (npr. ali je biloknjižno, dovolj glasno, ne prehitro ipd.)in obnašanje med govorjenjem (tj. vidnespremljevalce govorjenja, npr. očesni stik,držo telesa, položaj v prostoru ipd.).V skupinah poslušajo moja navodila in ravnajopo njih – zapomnijo si, na kateri delankete morajo biti osredotočeni, dogovorijose, na kateri nebesedni način bodo predstavilirezultate, in izberejo vodjo.Od sošolcev pridobivajo odgovore na določenovprašanje; nato jih uredijo.Pripravljajo nebesedno predstavitev rezultatov.Vodja skupine se pripravi na javno poročanjeo rezultatih in o delu skupine.Skupine obesijo na tablo svojo nebesednopredstavitev.Ob njej vodja skupine javno poroča o ugotovitvah.Sodelujejo v pogovoru – presojajo nebesednoin besedno predstavitev svojih sošolcev.SINTEZANOVE NALOGEVodim drugi del pogovora za učenčevo samovrednotenje– učence sprašujem, kaj sodelali v tej enoti, s čim so imeli težave ipd.(gl. priročnik oz. zgoščenko).Učencem povem, da bo prihodnjo uro navrsti preverjanje znanja.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo navprašanja o svojem delu v tej učni enoti,vrednotijo svoje sodelovanje s sošolci inučiteljem ipd.Poslušajo napoved dejavnosti v prihodnjiuri.5. PREVERJANJE Iz Predloga nalog za preverjanje izberem/priredim naloge za pisno preverjanje.Ko vidim, da je večina rešila vsenaloge, poberem naloge.Nato se z učenci pogovarjamo rešitvah, o težavah, ki so jih imeli med reševanjemipd.Pisno rešujejo naloge.Oddajo mi naloge.Sodelujejo v pogovoru.Analiza delaKateri cilji niso bili uresničeni?Zakaj?Kaj bi bilo treba spremeniti?Kaj je bilo zelo učinkovito?Drugo:234
3 Predlog učne priprave za učno enoto:3. Vse najboljše! – Iskrene čestitke!Učni predmet:Šola:Učitelj:slovenščinaOŠ. BeltinciDarinka Obran (prirejeno)Razred: 5.Datum:Tematski sklop:Ciljna tema:Operativni cilji:Učne metode:Učne oblike:Učni pripomočki in sredstva:Medpredmetne povezave:Viri in literatura:Neuradna in uradna ter zasebna in javna besedilaneuradno in uradno voščilo, neuradna in uradna čestitka– branje in tvorjenje neuradnega in uradnega voščila oz. čestitke,– prepoznavanje okoliščin za izrekanje voščila in čestitke,– prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin sporočanja ter ustrezno nagovarjanjein vikanje/tikanje naslovnika ter ustrezen podpis sporočevalca,– izbira okoliščinam ustrezne slikovne voščilnice oz. čestitke,– izbira okoliščinam ustrezne slikovne voščilnice oz. čestitike,– pisanje velike in male začetnice v izrazih spoštovanja,– pisanje male začetnice v imenih praznikov,– čitljivo in estetsko pisanje.pogovor, pojasnjevanje, opazovanje, primerjanje, delo z besedilomfrontalna, individualna, delo v dvojicah– delovni zvezek (D. Kapko idr.: <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, Založba Rokus,2005),– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, Reštve,Založba Rokus,– prosojnica, grafoskop,– list papirja, mapa za liste,– učni listi.likovna vzgoja, oddelčna skupnost– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, priročnik za učitelje, ZaložbaRokus.– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, zgoščenka, Založba Rokus.Predvideno število ur: 4235
Potek pedagoškega sporazumevanjaUra Faza Dejavnosti učitelja Dejavnosti učencev1. UVODNA MOTIVACIJA Učence pozovem, naj zapojejo»Vse najboljše za te …«.Pojejo.Vodim pogovor – vprašam jih npr.:– Ob kateri priložnosti se poje ta pesemin čemu?– Ob katerih priložnostih si še voščimo?– Kdaj si izrekamo največ voščil?Nato spodbudim učencek opisovanju starega novoletnega običajaiz naših krajev, ko so možje nanovoletno jutro hodili voščit od hiše dohiše.Učence vprašam, ali je kdo od njih letoskdo dobil brata ali sestro, ali je kdouspešno opravil kolesarski izpit …Vprašam jih, ali bi tudi temu sošolcuvoščili.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanjain pripovedujejo o svojih izkušnjah.Opisujejo star krajevni običaj.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanjain pojasnjujejo svoje odgovore.Pozovem jih k razmišljanju, o čem sebomo pogovarjali v naslednjih urah.Ugotavljajo temo učne enote.SINTEZABRANJE BESEDILAANALIZASINTEZAVodim pogovor z vprašanji iz 1. naloge.Sodelujejo v pogovoru, pripovedujejo o svojihizkušnjah z izrekanjem/sprejemanjem voščilin čestitk.Naročim učencem, naj rešijo 2. nalogo. Rešujejo 2. nalogo – s povezovanjem določijoznačilnosti voščila/čestitke.Nato jih pozovem, naj s sošolcem vdvojici preverijo rešitev te naloge.Izberem dva bralca in določim, kateribo glasno bral levo besedilo iz 3. naloge,kateri pa desno.Preostalim učencem naročim, naj pozornoposlušajo in razmišljajo o tem,katero besedilo je čestitka in katero jevoščilo.Pozovem učence k samostojnemu reševanju4. naloge.Nato jih pozovem, naj s sošolcem vdvojici preverijo rešitev te naloge.Z vprašanji iz 5. naloge vodim pogovoro besedilih iz 3. naloge.Izberem enega učenca in mu naročim,naj glasno prebere poved na koncu 5.naloge.Vodim pogovor o neuradnih voščilih inčestitkah, npr. komu jih pošiljamo, kakonagovorimo naslovnika, ali ga tikamoali vikamo ipd.2. BRANJE BESEDILA Pozovem učence, naj preberejo besediloiz 6. naloge.ANALIZAVodim pogovor z vprašanji iz6. naloge.S sošolcem v dvojici preverijo rešitev te naloge.Dva učenca zaporedoma prebereta besedili,preostali učenci ravnajo po mojem navodilu(tj. poslušajo sošolca in razmišljajo, katerobesedilo je čestitka in katero je voščilo).Rešujejo 4. nalogo.S sošolcem v dvojici preverijo rešitev te naloge.Opazujejo besedili iz 3. naloge in sodelujejov pogovoru.Izbrani učenec glasno bere poved, preostali gaposlušajo.Sodelujejo v pogovoru.Berejo besedilo iz 6. naloge.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanjain pojasnjujejo svoje odgovore.236
NOVE NALOGE Naročim učencem, naj rešijo 7., 8. in 9.nalogo.Rešujejo naloge.SINTEZANOVE NALOGENato frontalno preverim rešitve in vodimpogovor o njih.Pozovem učence, naj rešijo še 10. nalogo.Nato jim naročim, naj s sošolcem v dvojicipreverijo rešitev te naloge.Učencem v dvojicah naročim, naj sedogovorijo, kateri član dvojice bo domarešil 15. nalogo, kateri pa 16.3. SINTEZA Vodim pogovor o temi zadnjih dveh šolskihur ter o razlikah med neuradnimi inuradnimi voščili/čestitkami (npr. v naslovniku,nagovoru, tikanju/ vikanju).UPORABAUčence pozovem k reševanju 11. naloge.Nato frontalno preverim rešitve in vodimpogovor o njih.Učence pozovem k reševanju 12. naloge.Frontalno preverim rešitve in vodim pogovoro njih.Pozovem učence, naj se razdelijo v dvojiceiz prejšnje ure in naj si v dvojicahizmenjajo besedilo, ki so ga napisali zadomačo nalogo.Nato jim naročim, naj preberejo sošolčevobesedilo in presojajo, ali je sošolectvoril pravilno besedilno vrsto (tj.čestitko ali voščilo), ali je naslovnikaustrezno nagovoril, ali je besedilo napisalpravilno in čitljivo ipd. Potem najsošolcu povedo svoje ugotovitve in jihutemeljijo.Spremljam delo dvojic in jim po potrebipomagam.Javno berejo svoje rešitve, jih utemeljujejo terodpravljajo ev. napake.Rešujejo 10. nalogo.S sošolcem v dvojici preverijo rešitev te naloge.Učenci v dvojicah se dogovorijo, kateri članbo napisal voščilo bratrancu (15. naloga), kateripa čestitko babici (16. naloga).Sodelujejo v pogovoru.Rešujejo 11. nalogo.Javno berejo svoje rešitve, jih utemeljujejo terodpravljajo ev. napake.Rešujejo 12. nalogo.Javno berejo svoje rešitve, jih utemeljujejo terodpravljajo ev. napake.Razdelijo se v dvojice in si izmenjajo besedilo,ki so ga napisali za domačo nalogo.Poslušajo moja navodila.V dvojicah berejo besedila in jih presojajo;nato se pogovarjajo o svojih ugotovitvah.237
NOVE NALOGE Naročim učencem, naj rešijo 13. in 19.nalogo.Frontalno preverim rešitve in vodim pogovoro njih.Za domače delo razdelimučencem učne liste z naslednjo vsebino:1. Preberi naslednje besedilo:Beltinci 20.12Draga razredničarkav novem letu veliko zdravja in veseljaMatic2. Ali je besedilo ustrezno, popolno inpravilno?Če ni, ga popravljenega napiši na listpapirja.3. Ali je besedilo, ki si ga napisal, čestitkaali voščilo?4. Ali je besedilo, ki si ga napisal, uradnoali neuradno?Rešujejo 13. in 19. nalogo.Javno berejo svoje rešitve,jih utemeljujejo ter odpravljajo ev. napake.Vzamejo učne liste, preletijo, kar jena njih napisano, in vprašajo, če česa ne razumejo.4. PREVERJANJE Učencem naročim, naj mi izročijo svojodomačo nalogo.Ravnajo po mojem navodilu.UPORABA Pozovem jih, naj rešijo 18. nalogo. Rešujejo 18. nalogo.SINTEZAPREVERJANJENato jim naročim, naj s sošolcem v dvojicipreverijo rešitev te naloge.Učence vprašam, kaj je bil cilj 3. učneenote in kaj so o tem izvedeli.Pokažem jim prosojnico z nepopolnimmiselnim vzorcem (pripravila sem jo popriročniku oz. z zgoščenki) ter jim izročimnjene fotokopije na listu papirja.Naročim jim, naj v miselni vzorec vpišejoustrezne podatke.Ko vidim, da so opravili svojo nalogo,preverim rešitve – pokažem jim prosojnicos popolnim miselnim vzorcemter jih pozovem, naj (če je potrebno),odpravijo napake v svojih miselnihvzorcih.Nato jim naročim, naj vstavijo list v posebnomapo.Iz Predloga nalog za preverjanje izberem/priredimnaloge za pisno preverjanje.Ko vidim, da je večina rešila vse naloge,poberem naloge.Nato se z učenci pogovarjam o rešitvah,o težavah, ki so jih imeli med reševanjemipd.S sošolcem v dvojici preverijo rešitve te naloge.Razmišljajo o cilju te učne enote in pridobljenemznanju ter odgovorijo na vprašanji.Vzamejo liste z nepopolnim miselnim vzorcemin vanj vpisujejo ustrezne podatke.Svoje rešitve primerjajos popolnim miselnim vzorcem na novi prosojniciin odpravljajo ev. napake oz. pomanjkljivosti.List s pravilnim miselnim vzorcem vstavijo vmapo.Pisno rešujejo naloge.Oddajo mi naloge.Sodelujejo v pogovoru.238
Analiza delaKateri cilji niso bili uresničeni?Zakaj?Kaj bi bilo treba spremeniti?Kaj je bilo zelo učinkovito?Drugo:239
4 Predlog priprave za učno enoto:4. Prišlo je pismoUčni predmet:Šola:Učitelj:slovenščinaOŠ BeltinciDarinka Obran (prirejeno)Razred: 5.Datum:Tematski sklop:Ciljna tema:Operativni cilji:Učne metode:Učne oblike:Učni pripomočki in sredstva:Medpredmetne povezave:Viri in literatura:Neuradna in uradna ter zasebna in javna besedilazasebno in javno pismo– branje zasebnega in javnega pisma,– pisanje zasebnega pisma,– prepoznavanje okoliščin za zasebno oz. javno sporočanje,– pisanje nagovora in drugih delov zasebnega pisma,– pisanje ločila za nagovorom,– oblikovanje pisma in pisemske ovojnice.pogovor, pojasnjevanje, opazovanje, primerjanje, delo z besedilomfrontalna, individualna, delo v dvojicah– delovni zvezek (D. Kapko idr.: <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, Založba Rokus,2005),– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, Reštve, Založba Rokus,– prosojnica, grafoskop,– list papirja, mapa za liste,– učni listi.računalništvo, oddelčna skupnost– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, priročnik za učitelje,Založba Rokus.– D. Kapko idr. (2005): <strong>Gradim</strong> <strong>slovenski</strong> <strong>jezik</strong> 5, zgoščenka, ZaložbaRokus.Predvideno število ur: 4240
Potek pedagoškega sporazumevanjaUra Faza Dejavnosti učitelja Dejavnosti učencev1. UVODNA MOTIVACIJA Pozovem učence, naj rešijo naslednjouganko:Čez goro je namenjeno, brez kljunčka jezaklenjeno, komu in kam, ve vsak, a kaj,le en sam.Nato jih pozovem k branju navodila v 1.nalogi in k ogledu pisemske ovojnice.Poslušajo in uganjujejo. Presojajo svoje rešitvein jih utemeljujejo.Preberejo navodilo in si ogledajo pisemskoovojnico.BRANJE BESEDILANato vodim pogovor z vprašanji v 1.nalogi.Naročim učencem, naj preberejo zadnjidel 1. naloge.Sodelujejo v pogovoru.Berejo zadnji del 1. naloge.Nato jih vprašam, kaj bo mislijo, da bosledilo.Odgovorijo na vprašanje in pojasnijo svojo napoved(tj. svoj odgovor).Pozovem jih k branju besedila v 2. nalogi.Berejo besedilo (pismo) v 2. nalogi.ANALIZAVodim pogovor z vprašanji iz 3. naloge).Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanjao okoliščinah nastanka pisma, njegovihsestavinah …Nato pozovem učence k reševanju 4.naloge.Samostojno rešujejo 4. nalogo.Frontalno preverim rešitve in vodim pogovoro njih.Javno berejo svoje rešitve, jih pojasnjujejo inodpravljajo ev. napake.NOVE NALOGE Naročim učencem, naj doma rešijo 7.,8. in 9. nalogo.Poslušajo navodilo.2. PREVERJANJE Frontalno preverim rešitve domačenaloge; ob rešitvah v 8. nalogi jih pozovemk pojasnjevanju zapisa končnihglasov, v 9. nalogi pa k opisovanju rabeločila na koncu nagovora in začetnicena začetku naslednje besede.Javno berejo svoje rešitve, jih pojasnjujejo inodpravljajo ev. napake.PONOVNO BRANJEBESEDILAUčencem napovem, da se bomo spet pogovarjalio pismu, ki ga je prejel Blaž;če so ga že pozabili, naj ga še enkratpreberejo (v 2. nalogi).Ponovno berejo besedilo iz 2. naloge.ANALIZA Nato vodim pogovor z vprašanji iz 5.naloge.Sodelujejo v pogovoru.Naročim učencem, naj preberejo besedilov 6. nalogi.Preberejo besedilo v 6. nalogi.241
Vprašam jih po njihovem mnenju otem, zakaj je Blaž raje poslal sporočilopo prenosnem telefonu, in vodim pogovoro njihovih izkušnjah z SMS-i (npr.ali jih znajo pošiljati, ali jih pogosto pošiljajo,s kom si tako dopisujejo, zakajsi tako dopisujejo, na katere težave pritem naletijo ipd.).Nato sodelujejo v pogovoru – povedo svojemnenje o tem, zakaj je Blaž poslal SMS, in pripovedujejoo svojih izkušnjah z SMS-i.BRANJEBESEDILANaročim učencem, naj preberejo besedilov 2. nalogi v podpoglavju Zasebnoin javno pismo.Berejo besedilo v 2. nalogi v podpoglavjuZasebno in javno pismo.ANALIZANato jih pozovem, naj pisno rešijo obeizbirni nalogi v sklopu 2. naloge.Naročim jim, naj s sošolcem v dvojicipreverijo rešitvi.Rešujejo izbirni nalogi v sklopu 2. naloge.S sošolcem v dvojici preverijo rešitvi.SINTEZA Pozovem učence, naj primerjajoDarkovo pismo z Marušinim ter povedo,ali je tudi Marušino pismo namenjenomnožici ljudi; svoj odgovor najutemeljijo.Darkovo pismo primerjajo z Marušinim in povedo,ali je tudi Marušino pismo namenjenomnožici ljudi; svoj odgovor utemeljijo.Nato jim naročim, naj rešijo 3. in 4. nalogo.Frontalno preverim rešitve obeh nalog.NOVE NALOGE Naročim učencem, naj doma rešijo 5.,6. in 7. nalogo.Rešujejo 3. in 4. nalogo.Javno berejo svoje rešitve, jih pojasnjujejo inodpravljajo ev. napake.Poslušajo navodilo in si ga zapomnijo.3. PREVERJANJE Učence pozovem, naj oblikujejo skupine(iz 4 članov); nato naj v skupinahpreverijo rešitve domače naloge.Spremljam delo skupin in jim po potrebipomagam.Nato pozovem vodje skupin, naj javnopovedo, s čim so imeli največ težav.Oblikujejo skupine.V skupinah preverjajo rešitve domače naloge.Če česa ne vedo, me prosijo za pomoč.Vodje skupin poročajo o delu (tj. o pregledovanjurešitev) in o težavah.SINTEZANaročim učencem, naj preberejo navodilov 1. nalogi v podpoglavju Oblikapisma in v njem podčrtajo imena sestavinpisma.Berejo navodilo v 1. nalogi v podpoglavjuOblika pisma in v njem podčrtajo imena sestavinpisma.Nato jih sprašujem, katero sestavinopisma napišemo na dano črto oz. v daniprostor.Pozovem jih, naj napišejo imena sestavinna pravo mesto.Nato jih še sprašujem o vlogi puščic inmere 2 cm.Naročim jim, naj pisno odgovorijo navprašanje na koncu 1. naloge.Imena sestavin pisma napišejo na pravo mesto.Povedo, katero sestavino pisma napišemo nadano črto oz. v dani prostor.Povedo, čemu so narisane puščice in napisanamera 2 cm.Pisno odgovorijo na vprašanje na koncu 1. naloge.242
UPORABASINTEZAPozovem učence, naj si ogledajo pisemskiovojnici pred 1. nalogo v podpoglavjuPošiljanje pisem ter rešijo 1.nalogo.Naročim učencem, naj v dvojicah rešijo2. nalogo v podpoglavju Pošiljanje pisem.Ogledujejo si pisemski ovojnici, nato sami izpolnijoovojnico iz 1. naloge v podpoglavjuPošiljanje pisem.V dvojicah rešujejo 2. nalogo v podpoglavjuPošiljanje pisem.Pozovem jih, naj svoje rešitve preverijoz rešitvami v priloženem snopiču.Svoje rešitve preverijo z rešitvami v priloženemsnopiču.NOVE NALOGENaročim učencem, naj doma rešijo zadnjonalogo v tej enoti.Poslušajo navodilo za domače delo.Vprašam jih, ali bodo pisali zasebnoali javno pismo, uradno ali neuradnopismo; spodbujam jih k utemeljevanjusvojega odgovora.Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanjeo tem, katere vrste pismo bodo napisali; svojdogovor utemeljijo.4. PREVERJANJE Učencem naročim, naj mi izročijo svojodomačo nalogo.Ravnajo po mojem navodilu.SINTEZAUčence vprašam, kaj je bil cilj 4. učneenote in kaj so o tem izvedeli.Razmišljajo o cilju te učne enote in pridobljenemznanju ter odgovorijo na vprašanji.Pokažem jim prosojnico z nepopolnimmiselnim vzorcem (pripravila sem jo popriročniku oz. z zgoščenki) ter jim izročimnjene fotokopije na listu papirja.Naročim jim, naj v miselni vzorec vpišejoustrezne podatke.Ko vidim, da so opravili svojo nalogo,preverim rešitve – pokažem jim prosojnicos popolnim miselnim vzorcemter jih pozovem, naj (če je potrebno),odpravijo napake v svojih miselnihvzorcih.Vzamejo liste z nepopolnim miselnim vzorcemin vanj vpisujejo ustrezne podatke.Svoje rešitve primerjajo s popolnim miselnimvzorcem na novi prosojnici in odpravljajo ev.napake oz. pomanjkljivosti.Nato jim naročim, naj vstavijo list v posebnomapo.List s pravilnim miselnim vzorcem vstavijo vmapo.PREVERJANJEIz Predloga nalog za preverjanje izberem/priredimnaloge za pisno preverjanje.Pisno rešujejo naloge.Ko vidim, da je večina rešila vse naloge,poberem naloge.Oddajo mi naloge.Nato se z učenci pogovarjam o rešitvah,o težavah, ki so jih imeli med reševanjemipd.Sodelujejo v pogovoru.243
Analiza delaKateri cilji niso bili uresničeni?Zakaj?Kaj bi bilo treba spremeniti?Kaj je bilo zelo učinkovito?Drugo:244
DOVOLJENOFOTOKOPIRANJEUčenčevo samovrednotenjeKaj je bil temeljni cilj te enote?Kaj si se naučil o ?Kaj si delal v tej enoti?Kaj si delal brez težav?S čim si imel težave?Kaj bi rad izboljšal?Kako si sodeloval s sošolci?Kako si sodeloval z učiteljem?245
Beležke246
Beležke247
Beležke248
letkawww.devetletka.netnetVeč o devetletni osnovni šoli najdetena naslovu www.devetletka.netDragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter TurkGRADIM SLOVENSKI JEZIK 4PriroËnik za uËiteljeUrednica: Sabina TamπeLikovno grafiËna urednica: Beti JazbecIzdala in zaloæila: Zaloæba Rokus d.o.o.Za zaloæbo: Rok KvaternikGlavni urednik: Vasja KoæuhOblikovanje: Beti Jazbec / Studio RokusPrelom: Klemen Fedran / Printa d.o.o.Tisk:1. izdaja: 1. natisNaklada: 1.000 izvodovLjubljana, april 2005249
Priloga: zgoščenkaZgoščenka vsebuje:– predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimibesedili (po sklopih),– predlog učne priprave za učno enoto (2. Večinavprašanih je odgovorila, da …; 3. Vse najboljše!– Iskrene čestitke!; 4. Prišlo je pismo),– obrazec za učno pripravo za učno enoto,– predlog učne priprave za šolsko uro (1. Prosim,če odgovoriš na naslednja vprašanja),– obrazec za učno pripravo za šolsko uro,– vprašanja za učenčevo samovrednotenje,– miselne vzorce za učenčevo samovrednotenje,– predloge nalog za preverjanje,– predloge dodatnih besedil.250
Change language