Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

5 Živijo, oči! – Dober dan, gospod Kocijan!1. del, str. 35–40, predvideno število ur: 4Operativni cilji:– poslušanje/gledanje neuradnih in uradnih pogovorov,– pomnjenje podatkov,– prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin pogovarjanja ter ustrezno, smiselno, vljudno in spoštljivopogovarjanje,– opazovanje nebesednih spremljevalcev govorjenja ter sklepanje o čustvenem stanju sogovorcev ino čustvenem razmerju med sogovorci,– vrednotenje ustreznosti in vljudnosti pogovora,– utemeljevanje svojega mnenja.Ciljna tema: Neuradni in uradni pogovor.Pogovarjanje je dvosmerno sporazumevannje – to pomeni, da se osebi, ki se pogovarjata, nenehnoizmenjujeta v vlogi govorca in poslušalca; zato jima pravimo kar sogovorca. Besedilo, ki ga tvoritasogovorca, sestoji iz replik – v eni repliki so združene vse povedi, ki jih je izrekel en sogovorec, predenje začel govoriti drugi. Replike v besedilu so dveh vrst: pobudne (npr. vprašanje) in odzivne (npr.odgovor); replike so v besedilu načeloma razvrščene tako, da vsaki pobudni repliki sledi odzivna – tamora biti pomensko oz. logično povezana s predhodno pobudno repliko. Pobudne replike so skladenjskopopolne (npr. Kdaj se je rodil France Prešeren?), odzivne pa ne – te so krajše in vsebujejole bistveni oz. novi podatek (npr. Tretjega decembra 1800. nam. France Prešeren se je rodil tretjegadecembra 1800.).Večjo sporazumevalno moč ima tisti sogovorec, ki daje pobudo (npr. kaj vpraša, izreče prvo mnenje,poziva naslovnika).Sogovorca morata med pogovorom upoštevati nekaj temeljnih načel, npr.– morata gledati eden drugega,– ne smeta prekinjati drugega,– ne smeta govoriti predolgo,– ne smeta biti nevljudna, žaljiva.Glede na to, ali sta sogovorca med seboj družbeno enakovredna ali ne, ločimo dve vrsti pogovora:neuradnega in uradnega – ta se med seboj ločita npr. v vrsti pozdrava na začetku in na koncu pogovora(prim. Živijo! – Dober dan!; Adijo! – Na svidenje!), v ogovoru sogovorca (npr. Oči! – GospodKocijan!), v tikanju oz. vikanju sogovorca ipd. V uradnem pogovoru (tj. v pogovoru družbeno neenakovrednihsogovorcev) ima vodilno vlogo nadrejeni sogovorec – njemu pripada večina pobudnihreplik ipd.Opozorilo: Učitelj naj spodbuja učence k pripovedovanju o svojih pozitivnih in negativnih pogovornihizkušnjah ter k podrobnemu opazovanju, opisovanju in presojanju posnetih, odigranih in resničnihpogovorov. Tako in s svojim zgledom (ter poznavanjem načel dialoškega sporazumevanja) namrečrazvija učenčevo zmožnost ustreznega, vljudnega in učinkovitega neuradnega in uradnega pogovarjanja.To zmožnost naj učenci razvijajo ne le pri slovenščini, temveč pri vseh šolskih predmetih; ne lepri pouku oz. v šoli, temveč tudi v drugih okoliščinah.48