Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

so besede, ki sicer »zvenijo« enako (tj. se enako pišejo/izgovarjajo), vendar poimenujejo stvari, ki siniso čisto nič podobne; zato v takih primerih ne gre za eno besedo z več pomeni, temveč za več besed(prim. krma 1 = hrana, navadno rastlinska, za živali; krma 2 = zadnji del ladje, čolna; krma 3 = divjasvinja). Zato so enakozvočnice v SSKJ in Slovenskem pravopisu zapisane v ločenih slovarskih sestavkih(prim. krma 1 , krma 2 , krma 3 ), večpomenke pa v enem (njihovi pomeni so označeni z arabskimištevilkami, npr. kljun '1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih', 2. 'prednji,kljunu podoben del ladje ali čolna').Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Preberejo naslov enote. Napišejo rešitev prvega dela. Nato predstavijo svojo rešitev in se o tem pogovorijo.Ogledajo si ilustracije pod naslovom enote in ob vsaki poimenujejo, kar je narisano. (V vseh štirih primerihje pravilna rešitev jezik – kar iz četrte ilustracije sicer ni razvidno.)Nato ob ponujenih odgovorih na dve vprašanji razmišljajo o aktualnem pomenu večpomenske besedejezik in obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma. Nato pojasnijo svojo rešitev.2. Berejo povedi in presojajo rabo podčrtane besede. Pojasnjujejo svoje mnenje.Ob ponujenih možnostih razmišljajo o številu pomenov besede jezik; obkrožijo črko pred pravilnimodgovorom.Preberejo naslednjo poved in ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, ali je beseda jezik enopomenskaali večpomenska; nato prečrtajo nepravilno besedo (tj. enopomenska).3. Povedo, koliko pomenov ima beseda konj – pri tem si lahko pomagajo s sličicami treh konjev. Nato preberejotri povedi in ob vsaki povedo, kaj v njej pomeni beseda konj. Razmišljajo še o katerem pomenute besede in napišejo svojo poved.Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočim podatkom – tega izberejo iz ponujenih možnosti.4. Besedo lučka uporabijo v povedi (to napišejo). Nato na glas preberejo svoje povedi in na tablo napišejovse povedi z drugačnim pomenom te besede.Iz napisanih povedi prepoznajo razne pomene besede lučka in napišejo, kaj vse poimenujemo s to besedo.V SSKJ poiščejo, koliko pomenov ima ta beseda. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem,ali je beseda lučka eno- ali večpomenska.5. Ogledajo si sličice in v mislih poimenujejo, kar je naslikano. Nato povežejo sličici predmetov/bitij, kiju poimenujemo z isto besedo.Napišejo besede, s katerimi so poimenovali to, kar je na sličicah; oba njuna pomena ponazorijo v zapisanihpovedih.6. Preberejo dvojice povedi in podčrtajo večpomenske besede. Nato povedo, kaj pomenijo.Preberejo vprašanje in razmišljajo, s čim so si pomagali pri prepoznavanju večpomenskih besedil; natopovedo svoj odgovor.7. Napišejo povedi z danimi besedami.Primerjajo svoje rešitve in odgovorijo na vprašanja o številu pomenov teh besed.Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, ali so dane besede eno- ali večpomenske; obkrožijočrko pred pravilnim odgovorom.8. Povedo, kaj pomenita dani besedi in koliko pomenov imata. Nato za vsako napišejo, ali je eno- ali večpomenka.9. Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma (izberejo ju iz ponujenih možnosti).10. Preberejo besede, razmišljajo o njihovem pomenu in obkrožijo večpomenke.Nato izberejo eno od obkroženih večpomenk in v povedih ponazorijo njene pomene.11. Sodelujejo v pogovoru o pogostnosti eno- in večpomenk v slovenščini in o vplivu večpomenskih besedna število besed v danem jeziku.107