Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

24 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega?2. del, str. 76–81, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– razumevanje cilja stopnjevanja pridevnikov,– obvladanje obeh vrst stopnjevanja (tj. z obrazilom in s prislovom),– poznavanje normativne vrednosti obeh vrst stopnjevanja,– pravilno stopnjevanje pri sporočanju v knjižnem jeziku,– prepoznavanje in popravljanje napačno izraženih stopenj pridevnika,– razumevanje strategije reševanja naloge,– presojanje rešitev in utemeljevanje svojega mnenja,– povzemanje pravila o knjižnem stopnjevanju pridevnikov.Ciljna tema: Stopnjevanje pridevnika.Pridevnik poimenuje lastnost, vrsto ali svojino prvine predmetnosti. Lastnost prvine (npr. hitrost) jelahko različne stopnje, in sicer osnovne, višje ali najvišje (prim. hiter, hitrejši, najhitrejši), medtemko vrsta (npr. lesen) in svojina (npr. sestrin) ne moreta biti različne stopnje (ne gre: lesen, bolj lesen,najbolj lesen; sestrin, bolj sestrin, najbolj sestrin).Zato stopnjujemo samo lastnostne pridevnike – pa še teh ne vseh, temveč samo tiste, s katerimi izražamosvojo oceno, tj. t. i. vrednotenjske pridevnike, npr. visok, nizek, hiter, počasen, lep, grd, globok,plitev. (Pridevnikov, ki poimenujejo barvo, npr. bel, ali obliko, npr. ovalen, ne stopnjujemo.)Vrednotenjske pridevnike stopnjujemo na dva načina, in sicer tako, da neosnovni stopnji izražamo– s prislovom bolj in najbolj (npr. bolj umazan, najbolj umazan) ali– z obrazilom -ši, -ji ali -ejši, najvišjo stopnjo pa še z obrazilom naj- (npr. čistejši, najčistejši).Vse vrednotenjske pridevnike lahko stopnjujemo s prislovom, večino pa tudi z obrazilom.Opozorilo: Učenci stopnjujejo pridevnike predvsem opisno; z obrazili jih stopnjujejo le redko – verjetnotudi zato ne, ker ne morejo posplošiti pravila za to, kdaj uporabljamo obrazilo -ši, kdaj -ji inkdaj -ejši (to pravilo ni preprosto). Vendar pa se za sporočanje v knjižnem jeziku zapoveduje stopnjevanjez obrazilom (medtem ko se sme s prislovi stopnjevati samo tiste pridevnike, ki se jih ne dastopnjevati z obrazili).Učitelj naj zato pazi, da pred učenci ne bo stopnjeval s prislovom, temveč z obrazilom; odziva naj sena napake učencev in naj učence opozarja na drugo vrsto stopnjevanja (torej z obrazili); učence najspodbuja k primerjanju lastnosti (tj. k stopnjevanju pridevnikov) ter k sistematičnemu izbiranju medstopnjevanjem s prislovom ali z obrazilom.191