Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

slovnična zmožnost je za prejemnika zmožnost razumevanja razmerij v povedi in zvezah povedi, zasporočevalca pa zmožnost izražanja teh razmerij. Pravorečna zmožnost pomeni obvladanje prvin inpravil zborne izreke, pravopisna zmožnost pa obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika.Sprejemanje in tvorjenje besedila potekata v danih okoliščinah, zato je pomemben gradnik sporazumevalnezmožnosti tudi pragmatična/slogovna zmožnost prejemnika oz. sporočevalca. Prejemnik insporočevalec morata pri sprejemanju oz. tvorjenju besedila razmišljati tudi o okoliščinah, v katerih jenastalo besedilo oz. v katerih bo besedilo sprejeto, ter se morata nanje ustrezno odzvati – morata jihupoštevati pri razumevanju oz. tvorjenju besedila (le tako bo prejemnik besedilo ustrezno razumel,sporočevalec pa tvoril ustrezno besedilo).Peti gradnik sporazumevalne zmožnosti je metajezikovna zmožnost prejemnika/sporočevalca, tj. teoretičnoznanje o sprejemanju/sporočanju (npr. o njunih dejavnikih, vrstah, načelih, fazah), o besedilnihvrstah, o jeziku (npr. o vrstah in lastnostih besed in povedi, o slovničnih, pravorečnih in pravopisnihpravilih), o slogu (npr. o slogovni vrednosti besed in povedi) ipd. To je zmožnost jezikoslovnegapoimenovanja vrst sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmožnost navajanja lastnosti in sestavesporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmožnost navajanja slovničnih, pravorečnih, pravopisnihin slogovnih pravil danega jezika ipd. Metajezikovna zmožnost je torej sestavina sporazumevalnezmožnosti oz. je »v službi« sporazumevanja – omogoča namreč učinkovitejše sporazumevanje. Kerpa je zanjo potrebno zelo razvito abstraktno mišljenje, jo je treba razvijati pozneje in bolj diferenciranokot preostale gradnike sporazumevalne zmožnosti.1.1 Razvijanje sporazumevalne zmožnostiSporazumevalno zmožnost pri pouku razvijamo sistematično (ne razvija se kar spontano!) in transakcijsko(ne pa transmisijsko) – to pomeni, da učitelj ne posreduje učencem svojega znanja o vrstah, lastnosti, sestavi… besedil ipd., učenci pa so pri tem bolj ali manj pasivni, temveč nasprotno: dejavni so predvsem učenci.Kaj torej delajo učenci?– Sprejemajo (poslušajo/berejo) besedila raznih vrst,– tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrst,– sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti,– pogovarjajo se o svojem jezikovnem okolju.1.1.1 Učenci sprejemajo besedila raznih vrstUčenci sprejemajo (poslušajo/berejo) besedila raznih vrst zato, da bi– razvijali razumevanje tujega besedila,– razvijali vrednotenje tujega besedila in utemeljevanje svojega mnenja,– razvijali strategije sprejemanja besedila,– opazovali in uzaveščali tipično zgradbo besedilnih vrst.Sprejemanje besedil poteka v treh fazah, tj. pred in med njim ter po njem.Pred sprejemanjem učence umirimo in motiviramo za poslušanje/branje, npr. tako, da napovemotemo besedila, da se z njimi pogovarjamo o njihovih izkušnjah, predznanju in pričakovanjih, daskupaj razložimo manj znane besede iz besedila, ki ga bodo poslušali/brali ipd. 1Med sprejemanjem besedila se učenci osredotočijo na besedilo, skušajo si zapomniti čim več podatkovter oblikujejo svoje stališče do besedila oz. svoje doživljanje besedila. (Učenci te starosti si med1Prim. Ali si že kdaj komu voščil?Kaj si rekel osebi, ki si ji voščil?Ob kateri priložnosti si komu voščil?Imenuj nekaj praznikov, ob katerih si voščimo.Kdaj pa si čestitamo?Kaj si rekel osebi, ki si ji čestital?Ali si kdaj komu voščil ali čestital pisno?Kaj so voščilnice in čestitke? (D. Kapko idr. 2004 a: 20)6