Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

– predlog dodatnih besedil (v nekaj enotah),– predlog učne priprave za šolsko uro oz. učno enoto (v nekaj enotah).Prve štiri enote priročnika vsebujejo tudi predlog za izvedbo šolske ure oz. učne enote– predlogi se nahajajo na koncu priročnika in na zgoščenki. Avtorji tega predloga so učitelji,katerih učenci se že učijo po samostojnem delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5.Z njihovimi (nekoliko dopolnjenimi) zamislimi nakazujemo možnost tudi drugim učiteljem, da lahkona svoj način uporabljajo samostojni delovni zvezek in tudi sami razmišljajo o prilagoditvi učnegagradiva. Kot je razvidno iz predstavljenih predlogov, gre še vedno za t. i. kognitivno-konstruktivističnipouk (učenci se ob pomoči učitelja učijo sami, predelajo vse naloge v enoti, lahko v drugačnemzaporedju, nova/drugačna je lahko tudi motivacija …).2.4.1 Uvodna predstavitevUvodna predstavitev v glavi enote vsebuje:– številko in naslov enote iz samostojnega delovnega zvezka, pod njo pa– podatek, v katerem delu (prvem ali drugem) in na katerih straneh samostojnega delovnega zvezkase enota nahaja, in– število ur, predvideno za njeno obravnavo.Število ur je orientacijsko – vsak učitelj naj ga prilagodi konkretnim okoliščinam.2.4.2 Operativni ciljiOperativni cilji posamezne enote izhajajo iz ciljev, navedenih v učnem načrtu za slovenščino v 5.razredu devetletne osnovne šole. Naštete so vrste zmožnosti, ki jih učenci razvijajo z reševanjemnalog v določeni enoti. (Izpuščeni so le cilji tistih nalog, s katerimi učenci utrjujejo zmožnost, ki sojo sicer pridobili v kateri od prejšnjih enot.)2.4.3 Ciljna temaCiljna tema enote je navedena v obliki besede ali besedne zveze. Če tema po presoji avtoric (npr. zaraditeoretičnih novosti oz. sprememb) potrebuje predstavitev/razlago ipd., je ta dodana kot pojasnilo (npr. ozgradbi določene besedilne vrste) ali kot splošno opozorilo o obravnavi teme (opozorjeno je na morebitnepasti in težave, ki jih imajo učenci, lahko pa tudi učitelj). Opozorilo je napisano v ležeči pisavi.2.4.4 Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahDejavnosti učencev v določeni enoti so predstavljene v obliki preglednice z dvema stolpcema. Vlevem stolpcu so navedene zaporedne številke nalog iz samostojnega delovnega zvezka, v desnemstolpcu pa so predstavljene dejavnosti učencev v posamezni nalogi (Kaj delajo učenci?). Dejavnostiučencev (tj. branje, poslušanje, gledanje, pogovarjanje, govorno nastopanje, pisanje) so zaradi večjepreglednosti zaznamovane tudi s piktogramom v levem stolpcu – ob zaporedni številki posameznenaloge. Piktogrami se ujemajo s tistimi v samostojnem delovnem zvezku; njihov pomen pa je razvideniz Legende v samostojnem delovnem zvezku na str. 4.Dejavnosti učencev v samostojnem delovnem zvezku so zasnovane v več fazah: pred in med sprejemanjembesedila ter po njem.– Za dejavnost pred branjem/poslušanjem/gledanjem besedila je v vsaki enoti predvidena vsaj enanaloga, ki je v samostojnem delovnem zvezku natisnjena na svetlo rdeči podlagi. Motiviranje zadelo je precej povezano s konkretnimi učenci, zato naj bo učitelj pri tem še posebej iznajdljiv.– Če ni posebej navedeno, kako učenci berejo besedilo, je mišljeno, da berejo tiho. Besedilo naj vceloti preberejo enkrat, ob iskanju podrobnih podatkov v njem pa se bodo k posameznim delombesedila še vračali. Tudi posnetek naj poslušajo/si ogledajo enkrat; če pa si niso zapomnili vsehpodatkov, naj ga poslušajo/si ogledajo dvakrat (pred drugim gledanjem jih učitelj lahko opozori, nakaj naj bodo posebej pozorni). Poslušanja/gledanja besedila učitelj ne prekinja, razen če ni posebejdoločeno.– Sprejemanju besedila sledi reševanje številnih nalog, s katerimi učenci razčlenjujejo besedilo (ovrstah razčlemb gl. v pogl. 1.1.1). Zahtevnost nalog ni posebej zaznamovana ne v samostojnemdelovnem zvezku ne v priročniku; v vsaki enoti je nekaj nalog nižje ravni, prevladujejo pa naloge17