Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

– Opazujejo sestavo in zapis večbesednih zemljepisnih imen (npr. Zgornje Jezersko, Bloška planota)– tako spoznajo, da je precej zemljepisnih lastnih imen iz več besed in da v njih pišemo prvo besedoz veliko začetnico, za pisanje neprvih besed pa obstajajo določena pravila.– Nato opazujejo vlogo večbesednih zemljepisnih lastnih imen (npr. Murska Sobota – Bloška planota)– tako prepoznajo, da z nekaterimi poimenujemo kraje, z drugimi pa druge zemljepisne pojave,ter usvojijo temeljno merilo za ločevanje dveh vrst zemljepisnih lastnih imen, tj. krajevnih (npr.Murska Sobota) in nekrajevnih (npr. Bloška planota).– V »pravopisno nekritičnih« večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (npr. Murska Sobota – Bloškaplanota) opazujejo še pisanje neprvih besed – tako usvojijo osnovno pravilo za pisanje neprvihbesed v krajevnih in nekrajevnih zemljepisnih lastnih imenih, tj.: Neprve besede v krajevnih lastnihimenih pišemo z veliko začetnico (npr. Murska Sobota), v nekrajevnih lastnih imenih pa z malozačetnico (npr. Bloška planota).– Nato utrjujejo svoje obvladanje tega osnovnega pravila z razmišljanjem o tem, katera zemljepisnapojava poimenujejo dane dvojice zemljepisnih lastnih imen (npr. Kranjska Gora – Šmarna gora;Črni vrh – Črni Vrh).– Opazujejo »učiteljeve« popravke zapisa neprvih besed v krajevnih zemljepisnih lastnih imenih(npr. Novo Mesto) ter tako usvojijo prvo posebnost v pisanju neprvih besed v krajevnih lastnihimenih, tj.: Če je neprva beseda v krajevnem lastnem imenu mesto, selo, vas ali trg, jo pišemo zmalo začetnico (npr. Novo mesto).– Nato opazujejo zapis krajevnih lastnih imen s predlogi (npr. Cerklje na Gorenjskem) ter usvojijodrugo posebnost, tj.: Če neprva beseda v krajevnem lastnem imenu pove, kje kraj leži (tj. če jepredlog), jo pišemo z malo začetnico (npr. Cerklje na Gorenjskem).– Opazujejo še »učiteljeve popravke« zapisa neprvih besed v nekrajevnih zemljepisnih imenih (npr.Julijske alpe) ter tako usvojijo posebnost v pisanju neprvih besed v nekrajevnih zemljepisnih lastnihimenih, tj.: Če je neprva beseda v nekrajevnem lastnem imenu že sama lastno ime, jo pišemo zveliko začetnico (npr. Julijske Alpe).– Nato opazujejo še zapis večbesednih imen delov naselij (npr. ulic, cest, naselij, trgov, npr. Dunajskacesta, Ulica Josipine Turnograjske) ter usvojijo pravilo o pisanju njihovih neprvih besed, tj.: Neprvebesede v imenih delov naselij pišemo z malo začetnico (npr. Dunajska cesta) – razen če niso žesame lastno ime (tedaj jih pišemo z veliko začetnico, npr. Ulica Josipine Turnograjske).Učitelj naj pozorno opazuje, ali je učenec usvojil dano pravilo – šele nato naj ga vodi k naslednjemu.Pri utrjevanju naj učence spodbuja ne le k reševanju nalog, temveč tudi k utemeljevanju rešitev.Pazi naj tudi na to, da ne bo izbiral zapletenih oz. »eksotičnih« primerov (tj. takih, ki niso iz učenčevegaokolja oz. niso splošno znani, npr. vas Pri Treh Hišah) oz. da jih bo učencem razumljivopredstavil (npr. Rimske Toplice /večbesedno naselbinsko oz. krajevno zemljepisno lastno ime/ protiMoravske toplice /to ni ime kraja, temveč zdravilišča, torej večbesedno stvarno ime/; enako tudiDolenjske Toplice proti Čateške toplice).Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Preberejo besede in povedo, ali so lastna ali občna imena; pojasnijo svoj odgovor.Nato občnim imenom pripišejo lastna imena. Povedo, kako so jih zapisali in zakaj so se tako odločili.2. Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besede ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovivrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor oz. ga zapišejo.3. Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besedne zveze ter ob ponujenih možnostih razmišljajo onjihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor.214