Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

esedilu in pri oblikovanju miselnega vzorca, dispozicijskih točk ipd. Pri tem mora vedeti, da imamoodrasli drugačno strategijo povzemanja podatkov, kot jo imajo otroci. Odrasli sprejemamo besedilabolj celostno/globalno (tj. iz središča miselnega vzorca proti njegovemu obrobju), otroci pa bolj podrobno/parcialno(tj. z obrobja miselnega vzorca proti njegovemu središču); učinkovitejša je celostnastrategija sprejemanja besedil oz. učenja iz besedil.Odrasli najprej povemo, o katerih vidikih teme je govoril sporočevalec (tj. naštejemo podteme oz.ključne besede, npr. »Pisec je predstavil ježevo zunanjost, prehrano, življenjski prostor, razmnoževanje,način življenja, plenilce …«), nato pa povemo, kaj vse je o dani podtemi povedal (tj. ob posamezniključni besedi naštevamo bistvene podatke, npr. »Jež ima glavo, telo, noge. Na glavi …«).Otroci pa najprej naštevajo, kaj vse je sporočevalec povedal (tj. naštevajo bistvene podatke, npr. »Ježima glavo, telo, noge. Na glavi … Hrani se …, Živi …«), in pogosto je to tudi vse – če ni učitelja, ki bijih nato usmerjal k povezovanju (sintezi) tematsko povezanih bistvenih podatkov v t. i. ključne besedeoz. podteme (npr. »Katero značilnost ježa pa nam pisec predstavlja, ko opisuje glavo, noge, trup …?«→ »Zunanjost.«) ali ki bi učence že takoj po branju/poslušanju besedila usmerjal k prepoznavanjuključnih besed oz. podtem (npr. »O čem govori 1./2./… odstavek?«) , nato pa k nadaljnjim korakom(»Kaj pa o tem pove?«).Skratka, učitelj naj učencu pomaga pri razvijanju zmožnosti učinkovitejšega, tj. celostnega sprejemanjabesedila; to pomeni, da naj učence spodbuja k naslednjim korakom:1. branje celega besedila, po branju pogovor o temi besedila (»O čem govori besedilo?«),2. branje po odstavkih ter sprotno pisno odgovarjanje na vprašanji »O čem govori odstavek?« in»Kaj o tem pove?«,3. tvorjenje besedila ob miselnem vzorcu, tj. obnavljanje prebranega besedila.Ko bodo učenci ponotranjili oz. uzavestili te korake, bodo lahko delali tudi drugače: prebrali bodobesedilo, izdelali miselni vzorec ali dispozicijske točke in nato obnovili besedilo (torej bodo lahkoizpustili 2. korak). To strategijo bodo lahko s pridom uporabljali tudi pri učenju iz zapisanih besedil(npr. iz učbenikov), sčasoma pa tudi pri učenju iz poslušanih besedil.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Ogledajo si sličice s prizori iz pravljice; nato preberejo vprašanje o poznavanju te pravljice in obkrožijoustrezni odgovor. Napišejo naslov pravljice (tj. Volk in sedem kozličkov).Sličice razvrstijo v časovno zaporedje (v okenca ob njih napišejo ustrezno številko).Nato v mislih obnovijo pravljico.Dva učenca se odločita, da bosta povedala pravljico. Eden od njiju odide iz razreda, drugi pa povepravljico; nato se prvi učenec vrne v razred in pove pravljico. Preostali učenci poslušajo oba sošolca.Nato presojajo njuna govorna nastopa – in sicer tako, da preberejo zapisane povedi z mnenji o njunihbesedilih in obkrožijo črko pred ustreznimi trditvami.Nato ustno odgovarjajo na vprašanja o tem, kaj sta delala sošolca, ko sta pripovedovala znano pravljico.Ogledajo si ilustracijo na koncu te naloge, preberejo besedili v oblačkih (lahko tudi kot igro vlog) ter sepogovarjajo o tem in o svojih izkušnjah s poslušanjem in govorjenjem pravljic.2. Pred branjem naslednjega besedila povežejo besede na levi strani z ustrezno razlago na desni strani..3. Na podlagi rešitev iz 2. naloge sklepajo o tem, kdo bo predstavljen v besedilu, ki ga bodo prebrali (npr.invalid/paraplegik, ki se ukvarja z maratonom). Napišejo svoj odgovor. Razmišljajo o tem, kaj bodo izbesedila verjetno izvedeli o tem človeku, in napišejo tri svoja pričakovanja (npr. zakaj je postal invalid,zakaj se je začel ukvarjati s športom, katere uspehe je že dosegel, s čim se še ukvarja ipd.).4. Tiho berejo besedilo.83